Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DRUŽINSKA RISOTRAGEDIJA - DOM ZA UMRET

Dom za umret se je že kmalu po izidu leta 2006 vpisal med stripovske klasike kot eden prvih risoromanov, v katerih zavzemata tematiki spola in spolne orientacije temeljno mesto. Avtorica v središče knjige postavi življenjsko zgodbo svojega očeta, njegovo prikrito homoseksualnost in disfunkcionalno družino, v kateri je odraščala. A Dom za umret je hkrati tudi zgodba o različnih oblikah ljubezni: o navdušenju nad literaturo in strasti do branja, o zamaknjenosti, ki jo povzroča gledališče, o bratsko-sestrski navezanosti, pa tudi o materinski ljubezni, so o knjigi zapisali pri založbi VigeVageKnjige.

Dom za umret, ki je avtorico umestil na svetovni stripovski zemljevid in je obenem tudi njen lastni coming-out, saj je pri devetnajstih spoznala, da je lezbijka, je bil ob izidu večkrat uvrščen med najboljše knjige leta, nominiran za nagrado National Book Critics Circle ter nagrajen z nagradami GLAAD media za izstopajoči strip, nagrado stonewall book in literarno nagrado lambda v kategoriji lezbičnih spominov in biografij. Leta 2007 je risoroman prejel dve nominaciji za prestižno Eisnerjevo nagrado ter zmagal v kategoriji najboljšega dela po resnični zgodbi.

Knjiga, ki je doživela tudi predelavo v muzikal, obeta pa se tudi filmska verzija, je pomenila in še vedno pomeni enega ključnih korakov v boju za enakopravnost neheteroseksualne manjšine v ZDA in po svetu. Britanski dnevnik Guardian jo je uvrstil med 1000 knjig, ki bi jih morali prebrati vsi.

Alison Bechdel (1960, Beech Creek, Pensilvanija, ZDA) je ameriška avtorica stripov. Živi in dela v Boltonu v zvezni državi Vermont. Njena identiteta je cis nenormativna. Leta 1983 je začela v reviji WomaNews redno objavljati serijo Strašne lezbe, ki je kasneje izšla tudi v knjigi, širšo prepoznavnost pa ji je prinesel Dom za umret, ki mu je sledilo nadaljevanje Si ti moja mama? Lani je izšel njen najnovejši risoroman Skrivnost nadčloveške moči.

BIOGRAFIJA PRIZNANEGA AVSTRIJSKEGA ALPINISTA PAULA PREUSSA S PODNASLOVOM ŽIVLJENJE IN SMRT OB ROJSTVU PROSTEGA PLEZANJA

Paul Preuus je dosegel mednarodno prepoznavnost tako s svojimi izjemnimi solo vzponi kot z zagovarjanjem etično "čistega" alpinizma, brez vsakršnih tehničnih pripomočkov. Mladi avstrijski plezalec je na začetku dvajsetega stoletja naredil popolno revolucijo v plezanju in alpinizmu. Še danes njegova zgodba navdušuje in navdihuje plezalce po vsem svetu. Od Dunaja in Münchna, svetovljanskih predvojnih mest, do najimpresivnejših alpskih sten; od bolnega otroka do izurjenega športnika, ki je postal prvi profesionalni plezalec v zgodovini, nam David Smart odkrije življenjsko zgodbo Paula Preussa, ki je bil tako zgled kot predmet polemik, so zapisali pri založbi Arna in dodali, da je izjemno početje Paula Preussa v knjigi Davida Smarta prikazano v novi luči, ki prikazuje razvoj tega zapletenega in paradoksalnega lika ter, onkraj herojske in karizmatične figure, korenine njegovih globokih motivacij.

V zadnjih mesecih pred smrtjo leta 1913, ko je med prvenstvenim solo vzponom na severni greben Mandlkogla padel več kot tristo metrov v globino, je Preuss s predavanji o svojih plezalnih avanturah pritegnil pozornost najširših množic, ki so polnile koncertne dvorane v Avstriji, Italiji in Nemčiji.

TAMARINDINA ZGODBA - ROMAN O IZGUBAH IN DOBITKIH V ŽIVLJENJU

Tamarinda se je zaščitila tako, da se je odpovedala eni sami veji. To je izjemno dober izid. Mar ni najmodrejši način, da ostaneš varen, da se odpoveš eni stvari, pa karkoli že to je? Mar ni blaznež v resnici najbolj varen, ko izgubi pamet? Kuščar lahko izgubi rep, ženska čast, moški ideale, bog masko. Očitno gre v življenju samo za izgube in dobitke.

Vse v romanu Tamarindina zgodba izhaja iz življenja starega drevesa, ki stoji sredi vrvečega mesta kot slepi opazovalec vsega, kar se godi okrog njega, vzpona in zatona generacij, človeškega pohlepa, dobrote, sebičnosti, požrtvovalnosti, ljubezni in sovraštva. Ko se politiki v imenu napredka zavežejo modernizaciji, naravni kotički mesta, katerih mitsko preteklost še častijo stari Damodara Asan in mladina, ki posluša njegove zgodbe, počasi izginejo. Toda mesto, četudi nepopravljivo poškodovano, ostaja polno življenja in lepote.

Sundara Ramaswamy (1932-2005) je priznan tamilski pisatelj izjemne izpovedne moči in širine; njegova dela izdajajo pretanjen občutek za jezike njegove dežele ter nezgrešljivo spoštovanje tradicije. Za svoje delo je dobil nagrado Katha Chudamani (2004) in nagrado za življenjsko delo Univerze v Torontu (2001). Njegova prva romana, Tamarindina zgodba (1966) in J. J. Some Jottings (1981), sta postala kultna, njegove knjige so del zbirke sodobnih klasikov založbe Penguin. Samo v tem tisočletju je bilo prodanih več kot 125.000 izvodov Tamarindine zgodbe v tamilščini in verjetno je to še danes najbolj prodajano tamilsko literarno delo.