Sistemske rešitve ključne za preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi
Ljubljana, 13. decembra - Na ministrstvu za kulturo je danes potekal mednarodni posvet o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi. Razpravljavci so bili enotnega mnenja, da so sistemske rešitve ključnega pomena. Prav v ta namen naj bi še letos nastal ustrezen akcijski načrt, a bo potreben prvi korak - zbrati podatke, ki jih Slovenija zaenkrat nima.
Slovenija namreč nima ustreznih podatkov o obsegu raznovrstnega nasilja v delovnih okoljih, tudi o spolnem nadlegovanju in nasilju v kulturi ne. Je pa ministrica Asta Vrečko danes napovedala, da bo ministrstvo za kulturo v prihodnjih mesecih izvedlo pionirsko raziskavo, ki naj bi razkrila dejansko stanje glede spolnega nadlegovanja in nasilja na področju kulture.
Raziskavi bo sledil akcijski načrt za preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja ter osveščanja, ki naj bi bil pripravljen predvidoma do poletja. Z drugimi pristojnimi resornimi ministrstvi bo ministrstvo za kulturo sodelovalo tudi pri spremembah zakonodaje.
Skozi zakonske spremembe bo ministrstvo za kulturo opredelilo vrsto drugih ukrepov na področju neenakosti spolov in pripravilo reformo položaja samozaposlenih in drugih delavcev in delavk v kulturi. "Ukrepi bodo šli v smeri odpravljanja prekarnosti in neenakosti," je napovedala ministrica.
Ob tem je opozorila, da sta spolno nadlegovanje in nasilje strukturni in ne individualni pojav. V Sloveniji je sicer spolno nadlegovanje pri delu doživelo kar 25 odstotkov oseb, kar nakazuje, da ima slovenska družba velik in resen problem. "Na ministrstvu za kulturo imamo do spolnega nasilja in nadlegovanja ničelno toleranco," je zatrdila ministrica.
Kot je še povedala, do spolnega nadlegovanja in nasilja prihaja na presečišču različnih neenakosti; pogoste so tarče osebe, ki šele začenjajo svojo karierno pot, so pripadniki in pripadnice manjšin ali so v različnih oblikah ekonomske odvisnosti.
Proces preprečevanja spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi bo vodil direktorat za razvoj kulturnih politik pod vodstvom v. d. generalne direktorice Tjaše Pureber, ki je na posvetu menila, da je napočil čas, da se spolno nadlegovanje in nasilje v ožjem in neenakost spolov v širšem smislu prepoznajo kot sektorske težave, kar je prvi korak do ustreznih ukrepov. Ti vključujejo tako kampanjo osveščanja in preprečevanja spolno pogojenega nasilja ter izboljšanje pogojev dela v kulturi ter večjo enakopravnost znotraj sektorja.
Najboljše rešitve za preprečevanje spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi bo resorno ministrstvo iskalo tudi v dialogu s civilno družbo. Predsednica Društva za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk Urška Jež je prav tako menila, da je prvi korak pri preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi pridobiti ustrezne podatke, sicer pa med drugim zagotavljati varno delovno okolje in ekonomsko varnost.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je na posvetu opozoril, da je težava v slovenski družbi nasilje na splošno, specifičnega nasilja pa ne gre jemati iz konteksta, ampak ga je potrebno vedno naslavljati sistemsko in celostno. Na ministrstvu prav zaradi tega pripravljajo resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja nad ženskami in v družini, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.
"Moramo vedeti, in to kažejo tudi raziskave, da žrtve ne doživijo samo ene oblike nasilja, ampak v večini primerov doživijo več oblik nasilja," je opozoril. Resolucija bo podlaga za akcijski načrt države za reševanje tega področja ter vzpostavitev sistema beleženja nasilja na delovnem mestu.
Vodja oddelka za raziskave in publikacije belgijske organizacije On the Move Katie Kheriji-Watts je na posvetu spregovorila predvsem, kako doseči potrebne sistemske spremembe in pri tem opozorila, da gre za zelo zahteven in dolgotrajen proces. Kot pomembno je med drugim izpostavila, da je potrebno naslavljati potrebe najbolj ranljivih in mednarodno sodelovanje. Kot je še dejala, je potrebno, "da stopimo skupaj in sooblikujemo skupno prihodnost", saj "smo skupaj močnejši, kot če smo sami".
Kot primer dobre prakse je bil na posvetu predstavljena avstrijska organizacija vera, ki je namenjena pomoči žrtvam spolnega nadlegovanja in nasilja v svetu umetnosti, kulturi in športu ter deluje dobre tri mesece. Predsednica upravnega odbora vere Ulrike Kuner je menila, da je pomembno, da so vedno na strani tistih, ki so žrtve spolnega nadlegovanja in nasilja. Po besedah direktorice vere Marion Guerrero pa je pomembno tudi, da se tisti, ki se nanje obrnejo, počutijo varne, da so sami neodvisni, a imajo hkrati zagotovljeno ustrezno financiranje, ki ga v njihovem primeru zagotavlja avstrijsko ministrstvo za kulturo.
Po podatkih omenjene organizacije naj bi podobna platforma obstajala tudi v Nemčiji, da bi bila takšne organizacije še v kakšni drugi evropski državi, pa pri avstrijski veri niso seznanjeni.