misliPri Mladinski knjigi antologija slovenskega soneta in izbor pesmi Ivana Slamniga
Ljubljana, 13. decembra - Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili dve pesniški novosti. Pod naslovom Štirinajstica je izšla antologija slovenskega soneta, pod naslovom Nostalgija ostanka pa se skriva izbor pesmi hrvaškega pesnika Ivana Slamniga. Obe sta izšli po izboru pisatelja, pesnika in prevajalca Petra Svetine.
Antologija slovenskega soneta je izšla kot 370. knjiga v zbirki Kondor, v njej pa je vključenih 95 pesnikov in pesnic, je povedal urednik knjige Andrej Ilc.
Svetina je izbor sonetov pripravljal v času covida-19, pri tem pa se je srečeval z dilemami, kot sta, katere avtorje uvrstiti in kaj sonet je oziroma ni, če avtor tega izrecno ni zapisal, vendar imajo pesmi takšno obliko. Kot je pojasnil, si je pri sestavljanju antologije pomagal s podatki, ki sta jih v svojih zapisih omenila Franc Zadravec in Kajetan Kovič. V končnem izboru je avtorje razvrstil po abecednem redu.
Zadravec je leta 1997 zapisal, da je bilo v obdobju med letoma 1895 in 1910 objavljenih vsaj 400 sonetov, med letoma 1919 in 1941 pa okoli 1200. Po Kovičevih podatkih iz leta 2001 je bilo do sredine 70. let 20. stoletja registriranih najmanj 50 sonetnih vencev.
Slovenski sonet je zelo vitalen in se od Prešerna dalje piše s silovitostjo in se vedno znova revitalizira, je povedal Svetina. Časovno se pisanje sonetov razteza od začetka 19. stoletja do danes. Z največ soneti so v knjigi, za katero je zajemal iz različnih virov, zastopani France Prešeren, Milan Jesih in Bina Štampe Žmavc, trije klasiki slovenskega soneta. Oba še živeča avtorja sta se na predstavitvi strinjala, da ne znata pojasniti, kaj ju je pripeljalo do ustvarjanja sonetov, a ko se je zgodil prvi, je "šlo naprej".
Slamnig (1930-2001) velja za enega največjih hrvaških pesnikov 20. stoletja, vendar je bil doslej le malo prevajan v slovenščino. Izbor iz njegove poezije je Svetina tudi prevedel oziroma v veliko primerih prepesnil. Knjiga Nostalgija ostanka je izšla v zbirki Nova lirika.
Kot je še povedal Svetina, je bil Slamnig profesor za primerjalno književnost v Zagrebu. Ukvarjal se je s starejšo književnostjo in imel ogromno znanja. V hrvaško literaturo je vnesel nove stvari, saj je bil formalno, tematsko in motivno izjemno širok, obvladal je jezik in vse registre. Čeprav med širšim bralstvom ni zelo znan, pa je imel po njegovih besedah velikanski vpliv na sodobnike in hrvaško poezijo nasploh.