Založba Goga ob koncu leta s tremi novimi izvirnimi domačimi romani

Večkrat nagrajeni pisatelj Andrej E. Skubic je na današnji predstavitvi novosti založbe Goga povedal, da je bil navdih za roman, "zgodbo o pisatelju, ki je podoben meni", njegov najstniški sin, ki je po 12 letih izgubil zanimanje za branje knjig, saj so se mu "zgodili računalniški, telefonski zasloni in tablice", a je kljub vsemu ohranil zanimanje za zgodbe, "čeprav na drugem nivoju". Sam je pri tem spoznal, da so se "zgodbe preselile v neke čisto druge medije, ki so nam s starcem nerazumljivi".

Pa čeprav buldožer tako prinaša zgodbo o pisatelju, njegov soprogi in pubertetniškemu sinu. Pisatelj prek nekdanje sošolke dobi priložnost za sodelovanje z multinacionalko pri ustvarjanju virtualne resničnosti. Kot like si zamisli kopije oseb iz svoje osebne zgodovine ter prek teh junakov pretresa odnos do soljudi in svojega dela. Zadeve se začnejo zapletati, ko je videti, da se v sistemu ustvarjanja likov pojavlja napaka in pisatelj začne ugotavljati, da mogoče neka resnična oseba od zunaj vdira v svet, ki ga je ustvaril, je vsebino knjige povzel avtor sam.

Zakonski prepiri in neprilike so v ospredju romana Lucije Stepančič Adolf in Eva. Kot je povedala avtorica, "opisuje svet, ki je nevarno blizu nam". V vzporedni resničnosti sta glavna lika Adolf Hitler in Eva. Adolf je čisto običajen upokojenec, ki ga pa ga poleg vsega ostalega muči občutek, da v življenju nič ni dosegel, da se ne bo zapisal v zgodovino, za kar naj bi bila kriva njegova soproga Eva. Družbo jima delata zakonca Goebbels, "tudi Göring je nekje v bližini". Druščina se zbira v kavarnici Lili Marlen, ki jo vodi Leni Riefenstahl. Njihov običajni tok življenja zmoti, ko se v sosednje prazno stanovanje vseli nekdo iz nekdanje Jugoslavije.

Knjiga, ki jo spremljajo duhovite ilustracije Damijana Stepančiča, ne govori samo o Hitlerju, ampak tudi o hitlerjih, ki živijo najverjetneje v vsakem bloku, je še povedala Lucija Stepančič.

Čmrljev žleb je poimenovana črna proga v vasi Strmčnik in je tudi naslov nove kriminalke Agate Tomažič. Glavna junakinja romana je po vzoru avtoričine resnične babice vitalna 90-letnica Vera, ki je po denacionalizaciji v vasi podedovala hotel in je navdušena smučarka. Kot je še povedala avtorica, jo je za zaplet v zgodbi navdihnila novica iz strani kronike v 90. letih minulega stoletja, ko so poročali o smrti z igrami s srečo zasvojenega podjetnika iz vzhodne Slovenije, ki je zaradi zasvojenosti že ogrožal tako podjetje kot njegove zaposlene, a je nato "prikladno umrl". V tej knjigi se avtorica tako tudi poigrava s "perverzno idejo vrednosti življenja v kapitalizmu, kakšna je cena človeškega življenja, zakaj je cena življenja enih nižja, drugih pa višja oziroma zakaj nekateri doživljajo same sebe kot pomembnejše, bolj vredne in več vredne.

Skubic se podpisuje tudi pod prevod žanrsko zelo hibridnega dela Dnevnik kužnega leta izpod peresa Daniela Defoa, najbolj znanega po romanu Robinson Crusoe. V ospredju Dnevnika kužnega leta je velika kuga v Londonu v 17. stoletju. Kot je povedal prevajalec, je delo prevajal prav času pandemije covida-19, in ker je bil tekst zelo aktualen in zabaven, je na Facebooku sproti objavljal posamezne dele, ki so se zelo ujemali s časom "v katerem smo vsi živeli takrat" in je bilo "res čtivo za čas lockdowna".

Izvirnik je prvič izšel let 1722 in temelji na nekih dokumentarnih zapiskih, najverjetneje na dnevniku avtorjevega strica. V njemu je povzeto dogajanje leta dni. Tudi takrat je bilo slišati veliko zgodb in govoric, "teorij zarote, teorij tega in onega", je še povedal prevajalec in dodaj, da je mogoče v knjigi prepoznati, koliko stvari je bilo takrat drugačnih in koliko zelo podobnih. Bolj ali manj je ostala ista človeška narava, je ob tem ugotovil Skubic.