Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŽENSKA S SREBRNIM OČESOM - KRATKI ROMAN Z AVTOBIOGRAFSKIMI PRVINAMI

Katarina Marinčič se tokrat predstavlja s krajšim romanom Ženska s srebrnim očesom, v katerem je protagonist pisatelj Emil, ki se z novim kolesom za 50. rojstni dan odpravi na izlet. Ker uživa v pokrajini, se ga odloči podaljšati in po prihodu na prelaz poišče prenočišče. Med samotnim sprehodom po čudovitem smrekovem gozdu sreča starko s polno košaro borovnic, a sredi okornega in rahlo nenavadnega pogovora ju zmoti uničujoča nevihta. Ko nevarnost mine, jo začne Emil iskati, da bi se prepričal, ali je ženska s srebrnim očesom, kot jo poimenuje, na varnem, a je ne najde več. Po vrnitvi v vas pa je po opisu ne prepozna nobeden izmed domačinov, in napetosti med Emilom, ki sumi, da mu nekaj prikrivajo, in pretresenimi prebivalci, ki so v nevihti izgubili domove in lastnino, se začnejo stopnjevati. Avtorica je o delu zapisala, da je to doslej njena najbolj avtobiografska knjiga.

Katarina Marinčič (1968) je pisateljica, literarna zgodovinarka, prevajalka in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen pisateljski opus obsega romane Tereza, Rožni vrt, Prikrita harmonija, ki je leta 2002 prejel kresnika, in Po njihovih besedah, nagrajen s kritiškim sitom leta 2015, ter zbirko novel O treh (nagrada Dnevnikova fabula 2007). Roman Prikrita harmonija je doslej izšel v nemškem jeziku, roman Po njihovih besedah v romunščini, zbirka O treh v makedonščini in francoščini.

VAŠKE PTICE - NADALJEVANJE KRAJNČEVIH MESTNIH PTIC

Po risoromanu Mestne ptice, ki je bil prvi del t.i. ptičje trilogije, se je koroški stripar in ilustrator Gašper Krajnc v drugem delu, ki ga je tokrat posvetil vaškim pticam, vrnil v domači kraj, kjer so živeli njegovi predniki. V za Krajnca značilni melanholični atmosferi se v tej knjigi odpravlja zlasti na osebno notranjo pot. Če se je v prvi knjigi avtor spraševal, kako bi rad živel in kaj mu je v resnici pomembno, se tokrat podaja na pot do sebe, ki ga vodi skozi zgodovino svoje družine.

Gašper Krajnc (1985) je slovenski stripar in ilustrator, ki se je kot popoln samouk risanja resno lotil šele pri 25 letih. V risanje stripov je vstopil iz animacije ter se kot stripar prvič pojavil na 11. Mednarodnem festivalu stripa (Beograd, 2013) s stripom Mode: Imagination. Leta 2016 je v samozaložbi izdal prvenec RITE (Obred). S pomočjo slednjega je v sodelovanju s scenaristom Marijanom Pušavcem pri celjskem Muzeju novejše zgodovine izdal svoj prvi dolgometražni risoroman Malgaj. Mestne ptice, najavljene z izborom tabel na istoimenski razstavi avgusta 2020 v Galeriji Vodnikove domačije, so njegov prvi daljši risoroman.

NA KONCU RIMSKE CESTE - KNJIGA ZA OTROKE O DVEH NAVIHANIH PUJSKIH

Glavna junaka knjige, namenjene otrokom, starejšim od šestih let, sta Kapo in Bundo: "najbolj navihana, najbolj sladkosneda, najbolj trapasta pujsa vseh časov", so zapisali pri založbi. Kot so pojasnili, se pujsa tokrat znajdeta tam, kamor doslej ni stopil še noben svinjski parkelj, ter opozorili, da je knjiga le za bralce, "ki jih ni strah vesoljskih širjav in bitij z drugih planetov."

Majda Koren (1960) piše za otroke in mladino že od leta 1982, ko je objavila prvo zgodbo v reviji Ciciban. Njene najbolj znane knjige so Eva in kozel, Mala pošast Mici, Medved in miška ter Julija je zaljubljena LOL. Piše o vsakdanjih otrocih in najstnikih. Tudi njena pošast Mici je pravzaprav čisto vsakdanji otrok. Njena dela so optimistična in humorno obarvana, četudi kdaj govorijo o tako hudih težavah, kot so ločitev ali zloraba otrok. Med najpomembnejše nagrade, ki jih je prejela za svoje delo, sodita večernica za delo Eva in kozel leta 2006 in Levstikova nagrada za delo Mici iz 2.a leta 2011.

Damijan Stepančič (1969) velja za enega najbolj vidnih sodobnih slovenskih ilustratorjev. Pri ilustraciji, za katero je dobil že vse slovenske nagrade za to zvrst, si prizadeva, da tako literarni kot tudi likovni del delujeta homogeno in kakovostno. Veliko ustvarja s soprogo Lucijo, večkrat je sodeloval tudi s pisateljem Petrom Svetino. Eden zadnjih projektov je slikanica z avtobiografskimi prvinami Miroslava Košute Trije žrebci.