misliV Galeriji Photon Nedokončane krajine Toma Brejca
Ljubljana, 20. decembra - V Galeriji Photon bodo drevi odprli razstavo Toma Brejca z naslovom Nedokončane krajine. Po daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij bo avtor predstavil najnovejše fotografije. Razstava bo na ogled do 27. januarja.
Diplomirani filozof in sociolog kulture, ki živi in ustvarja v Londonu, je mednarodno eden najuspešnejših slovenskih fotografov. Pri svojem delu uporablja elemente filozofije in kulturne teorije. V letih ustvarjanja je razvil lasten prepoznaven slog, ki vključuje dobro poznavanje medija fotografije in tudi umetnostne zgodovine.
Njegove fotografije so konceptualno globoke in premišljene, ob tem pa so ustvarjene intuitivno in tehnično dovršene. Izbrana dela na razstavi predstavljajo zadnjo fazo v Brejčevi avtorski fotografiji, za katero so značilni sublimirani prizori umetnega okolja in človeške civilizacije. Tem pa se priključujejo metafizične podobe krajin, ki se teoretsko nanašajo na raziskovanje vrednosti upodobljenega.
Razstava predstavlja novo smer v avtorjevem neprestanem formalnem raziskovanju fotografskega medija ter njegovih izraznih in izpovednih zmožnosti. Je odmik od Brejčeve prejšnje rabe inscenirane fotografije v raziskovanje krajinskega žanra v fotografiji s poudarkom na bolj humanističnih kot na topografskih vidikih, so zapisali v galeriji.
Po besedah kustosinje Špele Pipan fotograf gledalca sooči z izborom sodobnih tablojev, ki se ukvarjajo tako s človeškim stanjem kot z eksistencialnimi izkušnjami, hkrati pa v delih raziskuje medij fotografije in žanr iz formalistične perspektive.
Čeprav so vse Brejčeve fotografije konceptualno dobro premišljene, se po besedah kustosinje zdi, da je v delih vedno prisoten intuitivni podton, ki ga ustvarja umetnikova samoopisana frustracija nad "mejami fotografije" in vprašanjem, kako daleč je mogoče s fotografijo prodreti na površino nečesa. Zavedajoč se zapletene narave in zmogljivosti medija fotografije, Brejc ustvarjanje krajin doživlja kot proces brez konca. Od tod tudi naslov razstave, v katerem bi besedo "nedokončano" lahko zamenjali tudi z besedo "nerazrešeno". To se nanaša na naravo prikazanega v njegovih delih, kjer se zdi, da hkrati vse miruje in se v enaki meri razvija.
Kot je še zapisala, Brejčev pristop k fotografiji pravzaprav najbolje ponazarjata raznolikost motivov in njihova dialoškost, ki ničesar ne izključuje in zaključuje v njegovih delih. Umetnikov namen je upodobiti subjekte, zatopljene v svoja dejanja, ki se ne zavedajo, da so del fotografije, in so popolnoma brez kakršne koli teatralnosti.