misliV NUK osrednja razstava ob 100-letnici Kajuhovega rojstva
Ljubljana, 22. decembra - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo zvečer odprli osrednjo razstavo ob letošnji 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Naslovili so jo Čas življenja in čas smrti, na kar simbolično namigujeta tudi uri, ki sklepata razstavo. Kajuh in njegovo življenje sta predstavljena prek fotografij, rokopisov in tudi osebnih predmetov.
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Avtor razstave Marijan Rupert.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Avtorja razstave Vlado Vrbič in Marijan Rupert.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Avtor razstave Vlado Vrbič.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Avtorja razstave Marijan Rupert in Vlado Vrbič.
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Ljubljana, NUK.
Predstavitev in predogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944).
Foto: Bor Slana/STA
Razstavo Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922-1944) sta pripravila dolgoletni direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič in vodja rokopisne zbirke v NUK Marjan Rupert. Omenjeni ustanovi tudi hranita večino gradiva, ki je na ogled.
Kot je na predogledu pred odprtjem povedal Vrbič, so o veliki pregledni razstavi začeli razmišljati pred dvema letoma, gre pa za največjo razstavo o Kajuhovem življenju in delu v zadnjih 50 letih. Leta 1968 so namreč v njegovem rodnem Šoštanju odprli Kajuhovo spominsko sobo, ki so jo potem v 90. letih ukinili.
Po Vrbičevi oceni je bil Kajuh v preteklih časih dostikrat zapostavljen, čeprav je bil v literarni stroki vedno uvrščen med klasike slovenske literature. Dnevna politika se je po njegovih besedah do njega obnašala različno: najprej so ga zelo častili, potem manj, potem ne. "Mi smo ga želeli s to razstavo umestiti tja, kamor sodi - med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik evropskega formata upora," je dejal Vrbič.
Kljub kratkemu življenju se je za Kajuhom ohranilo lepo število rokopisov, različnega dokumentarnega gradiva, drobnih stvari in nekaj osebnih predmetov, kot sta torba in pero iz časa šolanja na celjski gimnaziji, iz katere so ga sicer zaradi političnega delovanja izključili. Vse to so po Rupertovih besedah zbrali, da bi ga predstavili kot večno aktualnega pesnika.
Na razstavi je Kajuh predstavljen prek obsežnega izbora fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. Postavitev vodi prek njegovega otroštva in dijaških let, bivanja v Ljubljani, kjer je spoznal svojo ljubezen in ji posvetil cikel ljubezenske poezije, do odhoda med partizane in smrti pod streli nemške patrulje blizu domačega Šoštanja, ko je bil star dobrih 22 let.
Predstavljeni so tudi njegovi literarni vzorniki, med katere prištevajo Ivana Cankarja, Toneta Seliškarja, Mileta Klopčiča, Vladimirja Majakovskega in Srečka Kosovela. Na ogled so tudi glasila, v katerih je objavljal svoje pesmi, tudi ilegalni tiski iz obdobja njegovega bivanja v Ljubljani, ko je pesmi objavljal pod različnimi psevdonimi, ter druge publikacije in knjige z njegovimi objavami.
Kot so zapisali v NUK, se je Kajuh že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljenosti njegove poezije govorijo tudi številke: že med vojno je, večinoma v improviziranih pogojih, izšlo 19 ciklostiranih zbirk njegovih pesmi, po vojni pa so skupaj z biografskimi deli našteli še okoli 40 zbirk, monografij in literarnih del, posvečenih njegovemu delu in življenju.
Razstava bo na ogled do 6. maja prihodnje leto, ki ga je vlada razglasila tudi za Kajuhovo leto.