Pred Mestno hišo dogodek v spomin na požig prvih slovenskih knjig
Ljubljana, 23. decembra - V času protireformacije 23. decembra 1600 so pred Mestno hišo sežgali 11 vozov knjig, 9. januarja 1601 pa še tri vozove, skupaj približno 2000 prvih slovenskih knjig. Predsednik Slovenskega protestantskega društva Matjaž Gruden je na dogodku v spomin na požig izpostavil neodzivnost ministrstva za kulturo glede Trubarjeve domačije.
Na mestu, kjer so pripravili tradicionalno prireditev Vrnimo ljudem knjigo, so bile leta 1600 požgane "prepovedane" knjige, ki so jih pisali slovenski protestantski pisci. "Od leta 2000 dalje zato na mestu njihovega nekdanjega pogorišča vsako leto prižgemo novo luč za življenje knjig in jih podarimo prisotnim obiskovalcem," je pred Mestno hišo povedal predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Gruden.
Protestantizem je dal Slovencem evangeličansko cerkev, ki je temeljila na Luthrovi ideji, da morajo biti verski nauki predstavljeni v razumljivem ljudskem jeziku. Preko cerkve slovenskega jezika se je razvil slovenski knjižni jezik s svojimi slovničnimi pravili. V plodnem književnem obdobju so avtorji raznolikih zvrsti, kljub neodobravanju tedanje oblasti, izdali več kot 56 del, med njimi prevod Biblije in Cerkveni red, ki bi mu po mnenju Grudna lahko rekli kar prva slovenska ustava.
Ob tem je opozoril na neodzivnost ministrstva za kulturo glede Trubarjeve domačije. "Ne iščejo se rešitve, temveč razlogi, ki rešitve zavirajo ali celo onemogočajo. Trubarjeva domačija na Rašici bi morala biti romarsko središče in katedrala slovenskega naroda, pa nima urejenega kulturnega statuta, nima finančne pomoči, njenega obiska ni v šolskih programih. Tudi novo vodstvo ministrstva preprosto molči kljub našim številnim pozivom in prošnjam," je povedal Gruden.
Podžupan mestne občine Ljubljana Aleš Čerin je ob tej priložnosti povedal, da so v spomin na tragičen dogodek leta 2000 pred Mestno hišo postavili spominsko ploščo. Meni, da ni več bojazni, da bi se zopet požigale knjige, a ga skrbi prenasičenost knjižnega trga, ki ponuja tudi nekakovostno branje.
Obiskovalce je nagovorila še direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Teja Zorko, ki je izdala, da bo v prihajajočem letu mreža knjižnic bogatejša za knjižnico na lokaciji, ki zaenkrat še ostaja skrivnost. Opozorila je na simbolni pomen knjige, vrednoto branja ter ohranjanje in razvoj bralne kulture v Sloveniji.
Mestna knjižnica Ljubljana je na dogodku Vrnimo ljudem knjigo obiskovalce obdarila s knjigami izbranih avtorjev. Kot vsako leto pa je bil na prireditvi tudi Mojster Janez, pri katerem so si obiskovalci lahko s starinskim tiskarskim strojem natisnili pomnik dogodka, s katerim je slovenski narod ostal brez številnih izvodov del, ki so temeljno vplivala na razvoj slovenskega jezika.