Letošnje leto v znamenju spomina na Kajuha, Tavčarja in Ravnikarja

Kajuhovo leto z enoletno zamudo

Karel Destovnik, s partizanskim imenom Kajuh, pesnik, prevajalec in narodni heroj, se je rodil 13. decembra leta 1922. V rodnem Šoštanju so se mu decembra poklonili s posebnim festivalom, ki se ga je ob sklepu udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Stoto obletnico pesnikovega rojstva je 13. decembra počastila tudi TV Slovenija z igrano-dokumentarnim filmom Samo en cvet avtorja Zvezdana Martića.

Na nacionalni ravni je vlada leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto kot poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni zavesti Slovencev. Kot je za STA pred premiero filma spomnil Martić, prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti leta 2022 ni želel razglasiti za Kajuhovo leto, zdajšnja ministrica pa je po njegovih besedah to popravila.

Letošnje leto bo tako zaokrožilo več prireditev in projektov, ki so potekali že lani. Poleg festivala v Šoštanju in dokumentarca Samo en cvet velja med večjimi prireditvami omeniti vsaj še razstavo v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki so jo pod naslovom Čas življenja in čas smrti odprli konec decembra. Kajuha so se spomnili tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so stoletnico njegovega rojstva počastili z literarnim večerom, ki so ga naslovili Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo.

Kajuhu bo letos posvečena državna proslava, ki bo sovpadala z 79. obletnico pesnikove smrti, saj bo predvidoma potekala na predvečer datuma njegove smrti (22. februar 1944), so za STA povedali na ministrstvu na kulturo. O drugih dogodkih še nimajo - vsaj ne potrjenih - informacij.

Literarno delo Karla Destovnika, ki se je izražal pod številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, ni le dokument takratnega časa, temveč obenem izpoveduje najglobljo in najbolj čisto, nadčasovno človečnost. Zaradi prezgodnje smrti ni ustvaril veliko pesmi, vendar je v svoji poeziji z izjemno jasnostjo in izrazno močjo izpovedal občutje sveta, ki je bilo značilno za velik del njegove generacije. "Zaradi občutljive in izostrene dinamike intimnega občutenja in ekstrovertirane kolektivne aklamacije ga umeščamo v krog najpomembnejših slovenskih pesnikov," so ob razglasitvi Kajuhovega leta zapisali na ministrstvu za kulturo.

Leto 2023 posvečeno tudi Ravnikarjevemu ustvarjanju

Letos mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, zato je vlada na pobudo ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila tudi za Ravnikarjevo leto. Arhitekt, rojen 4. decembra 1907 v Novem mestu, je s študijem arhitekture začel na Dunaju in ga nadaljeval v Ljubljani pri arhitektu Jožetu Plečniku, čigar najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Pozneje ga je pot vodila v Pariz, v atelje pionirja Le Corbusiera, kjer je ostal nekaj mesecev. Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila, so zapisali na ministrstvu za kulturo.

Pozneje je Ravnikar s povsem izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture uspel ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki je prostoru presenetljivo samoumevna. Prav tovrstna pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je Ravnikar razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar.

Ravnikar je svoje delovanje širil tudi na polje oblikovanja, v katerem je prepoznaval sredstvo za kultiviranje sveta. Dejaven je bil tudi v posredovanju svojih nazorov prek teoretskih člankov, esejev o sodobni umetnosti in arhitekturi in komentarjev na aktualna dogajanja v stroki in družbi. Zavzemal se je za reformo študija arhitekture, so zapisali na ministrstvu.

Pri pobudi Ravnikarjevega leta sodelujejo ljubljanski Fakulteta za arhitekturo in Filozofska fakulteta, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Dogodki, s katerimi bodo počastili 30. obletnico Ravnikarjeve smrti, še niso znani. Kot so za STA povedali na ministrstvu za kulturo, se bodo še ta mesec dobili z organizatorji dogodkov in sestavili program.

Letos bomo obudili tudi spomin na Tavčarja

Vlada je leto 2023 razglasila tudi za Tavčarjevo leto ob 100-letnici smrti pisatelja, ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke.

Ivan Tavčar (1851-1923) je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane. Županoval je deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.

Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih občinah - Celju, Kamniku, Kranju, Krškem, Ljubljani in Šoštanju - podelili naziv častnega občana.

Širši slovenski javnosti je poznan kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov ustvarjalni opus pa obsega več kot 40 del. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona. Najbolj znana dela so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika.

Pri snovanju obeleževanja Tavčarjevega leta bo sodelovala tudi Občina Gorenja vas - Poljane pri Visokem, v kateri je bil Tavčar rojen. Kot so povedali za STA, bodo predvidoma februarja sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili podrobnosti programa. Kot so še pojasnili, bodo z organizatorji s področij, na katerih je bil Tavčar dejaven, zasnovali poseben programski odbor. Upajo tudi na mednarodne partnerje ter na državno proslavo.