misliVideofestival Narave v 18. izdaji z deli desetih avtorjev
Ljubljana, 30. decembra - Bežigrajska galerija 2 od leta 2002 prireja videofestival Narave. Festival predstavlja video dela, ki temeljijo na podobah narave in vključujejo posamezne sekvence iz narave, človekovega bivanja, razmerja med preteklimi in današnjimi dogodki. Letošnji predstavlja video dela desetih avtorjev. Na spletu bodo na ogled do 4. januarja.
Video dela za festival so bila izbrana na podlagi razpisa. Blaž Bergant predstavlja enominutni video Osamljenost. Oseba na videoposnetkih se znajde v situaciji, v kateri kljub neprestanemu opazovanju socialnih medijev ne dobi nikakršnih sporočil. V nekem trenutku se odloči, neha čakati in sama napiše prvo sporočilo. Ula Pogorelčnik predstavlja kratki plesni igrani film z naslovom Habitat. "Habitat je vrnitev k naravi, je radostni skok v jezero, so plesoča telesa na širni planjavi, je divji ples v objemu gozda. Habitat je naseljevanje pokrajine dekliške duše, je iskanje subtilne nežnosti in odkrivanje ekspresivne modi ženske skupnosti," so zapisali v galeriji.
Videoperformans Teje Tegelj z naslovom Naš vsakdanji je nastal kot odziv na tesnobnost in strah v prvem valu epidemije covida-19. Z umanjkanjem in odsotnostjo osrednjega motiva prevprašuje samoumevnost, ki sega onkraj zgolj (o)snovnih dobrin. Počasi Rožane Švara je meditacija o zapuščanju, odpuščanju in odraščanju.
Aleksij Kobal predstavlja delo Topologija zlatoroga. Kot je zapisal, je bila najprej na računalniku napisana klavirska skladba, ki jo je leta 2014 objavil na YouTubu. Sledila je slika na isto temo, letos je pri založbi Sanje izšla tudi knjiga z enakim naslovom - Topologija zlatoroga. Vseskozi pa si je želel, da bi bila klavirska skladba odigrana na pravem klavirju, in tako se mu je ponudila priložnost, da njegovi želji ustreže pianist in glasbenik Rok Zalokar. Ta je skladbi pridal tudi nekaj svojih prijemov in jo na nek način adaptiral. Verzija, ki vsebuje isti video posnetek iz leta 2014, je zdaj ponovno javno objavljena.
Uroš Marolt predstavlja delo Duhovi. "Naši predniki so verjeli v duhove. Natančna opazovanja naravnih pojavov razkrivajo, da duhovi še vedno obstajajo," so zapisali v galeriji.
Video Dušana Zidarja z naslovom Čakajoč na tisti trenutek pripoveduje o enkratnem trenutku drevesa, ko v spomladanskem delu leta aktivira vetrno opraševanje. Žoel Kastelic predstavlja delo Ko luči postanejo nebo. V njem so svetlobni onesnaževalci prikazani kot del nočnega neba, ki ga, ravno zaradi njih, čedalje slabše vidimo.
Video Vanje Mervič z naslovom TrsT_In Burja piha se navezuje na fizične prostore v mestu Trst, omenjene v štirih literarnih delih - Marise Madieri (Verde acqua), Borisa Pahorja (Greb v pristanišču), Fulvia Tomizze (Materada) in Irene Žerjal (Kreda in hijacinta). Kamera se sprehodi od enega do drugega prostora v današnjem času. Prisotnost narave v videu je opozorilo, da je vse ciklično, vse je v večnem spreminjanju.
Delo Borisa Beje nosi naslov Nikoli ti nisem obljubil rožnatega vrta. Oster poseg v lilijo z rezanjem njenih prašnikov ilustrira rezanje lepega, vonja, ki ga v sobi lilija več ne bo puščala in bo s svojim minevanjem počasi izginjala, se spreminjala z vsakim pogledom v novo podobo, minevanja, razgrajanja, so v sporočilu za javnost še zapisali v galeriji.
Bežigrajska galerija 2 v svoji zbirki s preteklih festivalov hrani že več kot 700 video del.