Čezmejni muzejski program ob 50. letnici Picassove smrti

Picasso je eden najbolj proučevanih umetnikov, a je še vedno mogoče o njem povedati kaj novega. Velja za enega najbolj plodovitih in vsestranskih umetnikov vseh časov. V sedmih desetletjih je ustvaril na tisoče slik in skulptur v najrazličnejših slogih. Njegova umetniška genialnost je nesporna, se pa v današnjih časih, v času gibanja #MeToo vse pogosteje obravnava tudi njegov odnos do žensk, na spletni strani poroča nemški Deutsche Welle.

Picassova dela na dražbah po vsem svetu so še vedno najbolje prodajana. Njegovo sliko Sedeča ženska ob oknu so maja 2021 pri avkcijski hiši Christie's v New Yorku prodali za 103 milijone ameriških dolarjev, leta 2015 so njegove Alžirske ženske na dražbi prodali za takrat rekordno vsoto 179 milijonov dolarjev.

Picasso se je rodil 25. oktobra 1881 v Malagi v Andaluziji. Njegov oče Don Jose Ruiz y Blasco je bil umetnik in se je preživljal s slikanjem živali, predvsem golobov, ter kot učitelj umetnosti. Prav od očeta se je Piccaso naučil risati pri sedmih letih.

Pri 13 letih se je Picasso začel šolati na umetniški šoli Escola de la Llotja v Barceloni, kjer je poučeval tudi njegov oče. Le dve leti pozneje je za razstavo v mestu naslikal svojo prvo veliko oljno sliko Prvo obhajilo in delo je obveljalo za njegovo prvo mojstrovino.

Leta 1897 se je Picasso preselil na madridsko Real Academia de Bellas Artes de San Fernando. V tem času je v muzeju Prado intenzivno preučeval slike Diega Velazqueza, Rembrandta, Jana Vermeerja in Francisca de Goye. V začetku 20. stoletja je mladega umetnika pritegnil Pariz, prestolnica avantgarde.

Njegova prva umetniška faza, tako imenovano modro obdobje, je trajala od leta 1901 do 1904 in po splošnem prepričanju jo je sprožil samomor Picassovega tesnega prijatelja, španskega umetnika Carlosa Casagemasa. Prva slika iz tega obdobja je Smrt Casagemasa iz leta 1901 in jo zaznamujejo mračno razpoloženje in modri toni, kar je značilnost tega obdobja.

Sledilo je rožnato obdobje med letoma 1904 in 1906, v katerem Picassovo barvno paleto sestavljajo rožnata, svetlo modra in oranžna barva. V to obdobje sodi tudi portret Gertrude Stein, ki ga je naslikal kmalu po srečanju z ameriško pisateljico v enem od njenih salonov. V tem obdobju je Picasso spoznal tudi Fernande Olivier, francosko umetnico, ki je pozneje postala njegova muza in ljubica.

Svetovno slavo je Picasso dosegel s sliko Avignonske dame (1906-1907). Takrat so ga razglasili za pionirja moderne umetnosti. Nenavadno popačenje ženskih telesnih oblik razbija vse prejšnje predstave o perspektivi. Slika velja za prelomno za slog kubizma. V naslednjih letih je Picasso skupaj s prijateljem, slikarjem Georgesom Braqueom še naprej razvijal kubizem.

Eno njegovih najslavnejših del je nastalo leta 1937 in Guernica še vedno velja za najpomembnejšo protivojno sliko vseh časov, sinonim za trpljenje civilnega prebivalstva v španski državljanski vojni. Čeprav ima Guernica kubistične elemente, pomeni tudi slikarjev obrat k nadrealizmu.

V zadnjih letih, tudi zaradi gibanja #MeToo, je v ospredje raziskav stopil tudi Picassov odnos do žensk. V reviji Artspace je ameriška pisateljica in umetnica Shannon Lee zapisala, da je treba Picassov odnos do žensk v njegovih delih na novo vključiti v kontekst.

"Picasso je sam ugotovil, da bi lahko njegovo celotno delo razdelili na sedem različnih slogov, vsak od njih pa odraža njegov odnos do sedmih žensk v njegovem življenju: Fernande Olivier, Evo Gouel, Olgo Hhohlovo, Marie-Therese Walter, Doro Maar, Francoise Gilot in Jacqueline Roque," je povedala.

Picasso sam se je na več svojih slikah upodobil kot mitski Minotaver, njegove muze pa so žrtve njegove bestialne agresije.

Francoise Gilot, umetnica, v katero se Picasso zaljubil, medtem ko je bil še vedno v zvezi s fotografinjo Doro Maar, velja za izjemo od pravila. Z njo je imel dva otroka, Clauda in Palomo. Gilotova velja za edino žensko, ki je zapustila Picassa.

Pri 81 letih se Picasso poročil drugič s 46 let mlajšo Jacqueline Roque. Do njegove smrti sta živela skupaj na jugu Francije. Umrl je 8. aprila 1973 v Mouginsu pri Cannesu.