V Berlinu marca razstava nizozemskega slikarja Huga van der Goesa

Kot piše na spletni strani galerije, Hugo van der Goes (ok. 1440-1482/83) velja za najpomembnejšega nizozemskega umetnika druge polovice 15. stoletja. Njegova dela navdušujejo s svojo monumentalnostjo in intenzivnimi barvami, pa tudi s presenetljivo bližino življenju in čustveno izraznostjo.

Čeprav sodi Hugo van der Goes ob bok umetnikom, kot sta bila Jan van Eyck in Rogier van der Weyden, njegovemu delu še ni bila posvečena monografska razstava. Temu je verjetno tako, ker je ohranjenih le malo njegovih del, po drugi strani pa gre večinoma za velike formate. V berlinski Slikarski galeriji hranijo njegovi monumentalni deli oltarno sliko iz Monforteja (ok. 1470/75) in Kristusovo rojstvo (ok. 1480), zato je galerija, kot so zapisali na spletni strani, pravi kraj za pričujočo razstavo.

Obe deli sta bili v zadnjih dvanajstih letih skrbno restavrirani. Prav tako je bila nedavno restavrirana njegova pozna mojstrovina Smrt Device iz Groeningemuseuma v Bruggesu, ki bo prvič zapustila Flandrijo in bo predstavljala vrhunec berlinske razstave.

V enaki meri kot njegove slike danes zanimanje priteguje tudi Van der Goesova biografija. Umetnik, ki je od leta 1467 deloval kot samostojni mojster v Gentu, je sredi sedemdesetih let 14. stoletja iz neznanih razlogov opustil uspešno kariero in kot laični brat vstopil v samostan v bližini Bruslja. Tam je tudi nastala večina njegovih ohranjenih del. Po nekaj letih v samostanu ga je nenadoma prizadela skrivnostna duševna bolezen, o kateri je pozneje poročal sobrat - slikar je verjel, da je preklet, in si je poskušal vzeti življenje. V poznem 19. stoletju je zato Van der Goes veljal za prototip "norega genija", s katerim se je poistovetil tudi Vincent van Gogh.

Na razstavi, ki bo predstavila približno 60 izjemnih eksponatov, med njimi so tudi izposoje iz 38 mednarodnih zbirk, bo poudarek na dvanajstih od štirinajstih slik, ki so danes pripisane Van der Goesu, ter dveh risbah, za katere velja, da jih je narisal sam. Mojstrove kompozicije, ki so bile nekoč dobro znane, a so danes izgubljene, pa bodo predstavljene s sodobnimi kopijami. Poleg tega bodo z izborom del predstavljeni slikarji, na katetrih ustvarjanje je vplival Van der Goes s svojim slogom.

Kot še piše na spletni strani muzeja, je Van der Goes znal z empatijo upodobiti čustva svojih likov - tako nebeško blaženost kot zemeljsko bolečino. Ta nasprotujoča si stanja so se očitno tesno prepletala tudi v njegovem zasebnem življenju, zato se poznosrednjeveški slikar še danes zdi presenetljivo sodoben.

Razstava bo na ogled od 31. marca do 16. julija.