Pri Cankarjevi založbi od esejev, romanesknih in krajših zgodb do prirodoslovnega potopisa

Rožančev nagrajenec Babačić tudi v svoji drugi esejistični knjigi Navijaj v sebi "ostaja zvest liričnemu ubesedovanju stvarnosti, iz katere se rad umakne s svojo časovno kapsulo", so zapisali pri založbi. Po besedah urednika Andreja Blatnika avtorjevi eseji, ki presegajo to literarno zvrst, ponujajo premislek in dozo nostalgije, ki pa ni ne patetična ne grenka.

Babačić je povedal, da je tržaški pisatelj Marij Čuk njegove eseje opisal kot poetične izlive, sam pa se je opisu izognil in raje komentiral naslovnico, na kateri je upodobljen nasmejan deček, fotografiran pred mnogimi leti na igrišču krajevne skupnosti Vodmat. Kot je pojasnil, je tudi sam preživel svoje otroštvo v tej krajevni skupnosti in se kalil na lokalnem igrišču. Kot je poudaril, na fotografiji ni upodobljen sam, pač pa nek drug deček iz tistega časa, prepoznali pa so ga njegovi otroci, kar je, kot se je pošalil, tudi povedno.

V Sloveniji živeči hrvaški pisatelj Neven Ušumović v zbirki kratkih zgodb bralcu predstavi Istro, ki jo prepleta s turizmom ter z vsakdanom, ki ga doživljajo domačini in sezonski delavci, kot tudi z literarnimi glasovi, ki izvirajo iz bogate istrske tradicije, je dejal Blatnik. Zgodbe je prevedla Sonja Polanc, ki je opozorila na bogato zakladnico jezikovnih vplivov, ki jih avtor spretno vplete v zgodbe, sama pa se je z njimi kar spopadala. Med drugim je omenila avtorjevo poigravanje s srbščino v eni izmed zgodb, kar je neprevedljivo v slovenščino.

Šumović je dejal, da je želel, včasih tudi s črnim humorjem, prikazati plehkost turizma, ki je zreduciral Istro na prostor počitnikovanja, opozoril pa je tudi na oblikovanje knjige. Naslovnica ima podobo kasete, v njenem slogu pa je zasnovana tudi knjiga, ki se bere z obeh strani - kot strani A in B.

Kratki roman kanadske pisateljice Dominique Fortier Papirnata mesta prinaša avtoričine biografske zapise, ki jih prepleta z literarizirano biografijo ameriške pesnice Emily Dickinson. Knjiga, ki jo je v slovenščino prevedla Saša Jerele, v Kanadi velja za veliko uspešnico, je povedal urednik Aljoša Harlamov.

Prva knjiga trilogije Vernon Subutex francoske avtorice Virginie Despentes po besedah prevajalke Jedrt Maležič nosi naslov po vzdevku nekdanjega lastnika prodajalne plošč iz 90. let v Parizu. Kot je povedala Jedrt Maležič, sama trilogijo - trenutno prevaja že drugi del - bere kot generacijsko sago. Knjige namreč preveva vzdušje 90. let, ki sega vse do danes. Prevajalka je opozorila še na avtoričino razkrivanje pariškega okolja, tudi alter scene, ki jo razgalja skupaj z njenimi travmami, predsodki in pozami vred.

Dnevnik iz Oaxace je peto v slovenščino prevedeno delo avtorja številnih zanimanj, sicer nevrologa Oliverja Sacksa, ki se je tokrat lotil preučevanja praprotnic. V knjigi, ki je izšla v zbirki S poti v prevodu Brede Biščak, je opisal študijsko ekskurzijo po mehiški zvezni državi Oaxaci.

Pri založbi so poskrbeli še za prevod še ene knjige Elene Ferrante Izgubljena hči. Knjigo, ki jo je avtorica spisala pred neapeljskim ciklom, je poslovenila Daša Perme Jurjavčič.