Založniki na Hrvaškem preživijo s podporo države ali popularnimi avtorji, tudi slovenskimi

"Na Hrvaškem ne more obstati vsak založnik, ki želi objavljati kakovostno, resnejšo literaturo, ker je trg majhen. Brez podpore države in evropskih skladov je to praktično nemogoče. Nam s podporo države za zdaj gre dobro," je v pogovoru za STA dejal urednik založbe Petrine knjige Zoran Maljković.

Maljković je v svoji 30-letni karieri uredil okoli 2000 naslovov, po 25 letih dela v eni od največjih založb na Hrvaškem Mozaik knjiga pa se je odločil, da svoje delo nadaljuje v Petrinih knjigah. Majhna založba, ki je v lasti podjetnika in ljubitelja književnosti Anteja Šerventića, je v prvem letu delovanja objavila približno 30 naslovov, Maljković pa pričakuje, da bodo začetni vložek povrnili v naslednjih nekaj letih.

Založba ima redno zaposlena delavca, dva zunanja sodelavca pa skrbita za prijave na evropske sklade in promocijo. Prevajalce in lektorje angažirajo po projektu, največji strošek pa predstavlja tisk.

"Brez podpore ministrstva za kulturo zahtevnejšega leposlovja ne bi mogli izdajati," je za STA poudaril urednik in priznal, da to vpliva tudi na njegove odločitve, katere knjige bodo izdali. Podpore države založbe na primer ne morejo dobiti za komercialno ali znanstveno knjigo, medtem ko so avtorji lahko tako domači kot tuji.

Poleg finančne podpore za izdajanje knjig ministrstvo za kulturo odkupi tudi približno desetino naklade vsake knjige, a le če izpolnjuje iste kriterije, ki veljajo za finančno podporo.

V Petrinih knjigah naslove tiskajo v nakladah od 800 do 2000 izvodov, tri naslove pa so doslej že ponatisnili. "Za uspeh velja, če prodaš 75 odstotkov naklade," je ocenil Maljković. Dodal je, da Petrine knjige večino svojih knjig prodajo v knjigarnah drugih založb in poslovalnicah knjigarne Hoću knjigu, ki svojih knjig ne izdaja.

"Naše knjige najdete na 130 prodajnih mestih, od Zagreba do Dubrovnika, največ pa jih prodamo v knjigarni Hoću knjigu," je pojasnil Maljković in poudaril, da 40 odstotkov zaslužka od vsake prodane knjige pripade knjigarni.

Na tem področju se je v zadnjih letih sicer zgodila pozitivna sprememba, na katero je za STA opozoril glavni urednik in ustanovitelj založbe Fraktura Seid Serdarević. Knjigarne so založbam po njegovih besedah namreč začele redno izplačevati zaslužek od prodaje knjig, kar prinaša možnosti za boljše in dolgoročnejše načrtovanje.

Veliko knjig založniki prodajo tudi na mednarodnem letnem sejmu knjig v Zagrebu Interliber, ki poteka novembra na Zagrebškem velesejmu. Lani je na sejmu sodelovalo okoli 300 domačih in tujih založnikov. Obiskalo ga je 100.000 ljubiteljev knjig in tako so se vrnili na predpandemijsko obdobje.

"Interliber je pomemben. Nanj prihajajo ljudje z avtobusi iz celotne Hrvaške, šole, različne organizacije, podjetja. Zaslužki so ogromni, ker poteka v novembru. Ljudje kupujejo knjige za božična in novoletna darila, ker so knjige na sejmu cenejše, kot so v knjigarnah. Že čez leto si delajo sezname, kaj bi si želeli kupiti, in potem čakajo na sejem," je povedal Maljković.

Dober obisk sejma sicer ne pomeni, da ljudje vedno več berejo. Čeprav je Interliber presegel pričakovanja, razmere na Hrvaškem niso idealne, je za STA opozoril predstavnik za stike z javnostmi pri založbi Mozaik knjiga Marko Hadjur. "Zadnje raziskave kažejo, da je v letu 2022 samo 42 odstotkov državljanov prebralo vsaj eno knjigo, v zadnjih treh mesecih pa je le 20 odstotkov državljanov kupilo vsaj eno knjigo. To pomeni, da knjige na Hrvaškem kupuje samo petina prebivalstva," je dejal Hadjur.

Kljub tem ne preveč pozitivnim statistikam je Mozaik knjiga, katere lastnica je Mladinska knjiga, po besedah Hadjurja zadovoljna s poslovanjem. "Mislim, da je v takšnih razmerah ključno, da se prilagodiš trgu in prisluhneš potrebam svojih bralcev, kar smo mi tudi storili," je pojasnil in dodal, da izbirajo domače in tuje avtorje, za katere so prepričani, da bodo našli pot do vsakega kupca.

Mozaik knjiga je v minulem letu izdala 100 novih naslovov, v letu 2023 pa poleg ponatisa že objavljenih knjig načrtujejo še več kot 110 novih izdaj.

Svoje izdaje deli na tri enake dele, beletristiko, otroške knjige in priročnike. Najbolje se prodajajo knjige za otroke in mlade, kot so Harry Potter in kamen modrosti, serija knjig Gregov dnevnik in knjige avtorja Davida Walliamsa.

Na področju beletristike so najbolj priljubljeni avtorji Angela Marsons, Robert Galbraith, Lucy Foley, Amor Towles, Celeste Ng, Liane Moriarty, L. J. Shen, Julia Quinn, Glennon Doyle, med kriminalnimi romani tisti, ki so jih napisali Robert Galbraith, Lisa Jewell in Angela Mrsons, na vrhu seznama ljubezenskih romanov pa so Julia Quin, Susan Elizabeth Phillips in Lisa Kleypas.

Za velik uspeh so se v zadnjih petih letih po besedah Hadjurja izkazali tudi slovenski avtorji. "Hrvati najraje berejo priročnike iz Slovenije. Vse se je začelo z Damjano Bakarič in njeno knjigo Kako sem pregorela, Aljošo Bagolo in njegovima dvema uspešnicama Kako pregoreti in vzeti življenje v svoje roke ter Srečo, prosim, Samom Andrenšekom in priročnikom Održivi intervalni post, zadnja pa je Veronika Podgoršek s knjigo Ljubezen na terapiji.

Prodaja knjig o samopomoči na Hrvaškem se je samo v letu 2022 zvišala za 25 odstotkov. K temu sta po oceni Maljkovića prispevala tudi potres v Zagrebu pred dvema letoma in pandemija covida-19. Tako so priročnike začele objavljati celo založbe, ki pred leti tega ne bi storile, na primer Fraktura z Brunom Šimlešo.

Fraktura in njena sestrska založba Bodoni sta v letu 2022 izdali skoraj 90 novih naslovov. Podobno število novih naslovov načrtujejo tudi za letošnje leto, redno pa so med njimi tudi knjige slovenskih avtorjev. V minulem letu so tako na primer izdali romane Gorana Vojnovića, Renate Salecl in Erice Johnson Debeljak ter slikanico Deček in hiša Maje Kastelic, načrtujejo pa izdaje knjig Zorana Predina, Lile Prap, Dušana Šarotarja in Vesne Vuk Godina.

V Frakturi letno prodajo okoli 100.000 izvodov knjig, kar je po besedah Serdarevića "opazno več kot pred desetimi leti, a je to tudi logično, ker je učinek dolgega repa po eni strani še kako pomemben v naši branži, po drugi strani pa imamo kakovostnejšo distribucijo in večje število naslovov kot leta 2012".

Od beletristike so se pri Frakturi najbolje prodajale knjige Sally Rooney, Leile Slimani in Javiera Cercasa ter knjige domačih avtorjev Tisje Kljaković Braić, Miljenka Jergovića in Semezdina Mehmedinovića, sicer pa so lansko leto med vsemi knjigami najbolj zaznamovale avtobiografija Mire Furlan, serija kriminalk in knjige Bruna Šimleše. Vedno pa je po besedah glavnega urednika Frakture zelo iskan tudi Jorge Bucay, ki bo s svojim sinom Demianom maja gostoval v Zagrebu in Ljubljani.

V Petrinih knjigah priročnikov ne izdajajo, so pa že v svojem prvem letu obstoja izdali knjigo slovenske avtorice. To je bila slikanica Nele Kodrič Filipić Punčka in velikan, medtem ko za letos načrtujejo izid dveh knjig Lile Prap.

Maljković, ki je med svojim delom za Mozaik knjigo redno potoval v Slovenijo, je sicer opazil, da so knjige v Sloveniji veliko dražje kot na Hrvaškem. Za primer je navedel slikanice, ki v Sloveniji stanejo po 20 ali 25 evrov, na Hrvaškem pa običajno deset evrov.

Stroški pri izdajanju knjig so po drugi strani v zadnjem letu rasli povsod. "Dober del tega povečanja so nase prevzeli založniki, kar se vidi in se bo videlo tudi v bilancah. Trenutno se cene stabilizirajo, kar je najpomembnejše za dolgoročno načrtovanje, a knjiga je še vedno počasen izdelek: od podpisa pogodbe do izida knjige na trgu običajno mine od enega do dve leti," je ob tem poudaril Serdarević za STA in dodal, da skupna prodaja knjig in branost že desetletja ostajata enaki oziroma da "polovica prebivalstva bere, polovica pa ne".