Umrla italijanska igralka Gina Lollobrigida

Na svoj 95. rojstni dan 4. julija lani je za Anso povedala, da je odločena ostati ustvarjalna pri fotografskih in umetniških projektih, ki se jim je posvetila po tem, ko je bila desetletja filmska zvezdnica in je veljala za seks simbol.

"Moj rojstni dan je lep mejnik in še vedno delam," je povedala in razkrila, da pripravlja knjigo risb. "Morda sem bila razvajena, a še vedno nenehno delam. Počutim se, kot da imam še veliko za povedati, in upam, da bom imela čas, da dosežem vse, kar si želim," je povedala Lollobrigida.

Ceh italijanskih filmskih scenaristov ji je na rojstni dan podelil posebno priznanje za dosežke v karieri, pri čemer je opomnil, da so nagrade ustanovili leta 1946, v letu njene kariere. V javnosti se je nazadnje pojavila novembra lani, ko je v nedeljski popoldanski oddaji italijanske televizije potožila zaradi bitke za njeno posestvo med sinom in vnukom, potem ko je v oporoko zapisala svojega nekdanjega pomočnika.

"Imam pravico živeti in umreti v miru," je povedala La Lollo, kot se je jo oprijel vzdevek. Oktobra lani je tudi sodišče presodilo, da potrebuje zakonitega skrbnika, ki bi preprečil krajo njenega premoženja.

Lani je neuspešno kandidirala na italijanskih parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagala desnica, njen pranečak Francesco Lollobrigida pa je v novi vladi postal postal minister za kmetijstvo in prehrano.

Gina Lollobrigida se je rodila v Subiacu. Obiskovala je višjo likovno šolo v Rimu. Kariero je začela kot fotomodel. Po letu 1947 je nastopila v manjših filmskih vlogah. Leta 1949 je odšla v Hollywood, kjer je uspela leta 1953 z vlogo v filmu Johna Hustona Premagaj hudiča.

Največje uspehe je nanizala v 50. in 60. letih, v času razcveta italijanske kinematografije, ko je veljala za eno najbolj zaželenih igralk ne le doma, pač pa tudi drugod po svetu. Sodelovala je z največjimi hollywoodskimi zvezdniki vseh časov, kot so Humphrey Bogart, Rock Hudson, Burt Lancaster, Tony Curtis in Frank Sinatra.

Njen filmski podpis je postal film Najlepša ženska na svetu iz leta 1955, skupaj pa je posnela več kot 60 filmov, nekatere tudi še v 90. letih. Med pomembnejšimi so Fanfan Tulipan (1952), Kruh, ljubezen in domišljija (1953), Kruh, ljubezen in ljubosumje (1954), Trapez (1956), Najlepši november (1969) in Pinokijeve dogodivščine (1972). Nastopala je tudi na televiziji.

Ko je stopila v 70. leta, se je od filma skoraj povsem poslovila. Ob koncu igralske kariere se je začela ukvarjati s fotografijo, humanitarnim delom in kiparstvom.

Poleg tega se je lotila zbiranja razkošnega nakita znamke Bulgari, saj je verjela, da bo tako kar najbolj uživala v sadovih svojega dela. Leta 2013 je svojo zbirko razprodala, sredstva od prodaje pa je namenila skladom, ki se ukvarjajo z raziskovanjem matičnih celic.

Z nazivom najlepša ženska je Lollobrigida dolgo tekmovala z rojakinjo Sophio Loren. Posebej vplivna je bila njena značilna kratka pričeska, ki se je v 60. letih hitro razširila po Italiji in so jo poimenovali "lollo".

Poročena je bila z jugoslovanskim zdravnikom, od katerega se je ločila leta 1971 po 22 letih zakona, v katerem se jima je rodil sin. Leta 2006 se je pri 79 letih poročila s 34 let mlajšim španskim nepremičninskim podjetnikom, a je vatikansko sodišče zakon kmalu razveljavilo.

Med številnimi, ki so se poklonili filmski divi, je bil tudi italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano, ki je med drugim ocenil, da bo "njena privlačnost ostala večna". Na ministrstvu so napovedali tudi, da bodo njej v čast ustanovili nagrado. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je presodil, da je bila italijanska ikona za svet.

Družabna omrežja so preplavile igralkine fotografije in odlomki iz filmov, med drugim odlomek iz filma Jeana Delannoyja Notre-Dame de Paris, ob katerem je beneško gledališče La Fenice pripisalo, da se je bodo spominjali kot Esmeralde. "Zapustila nas je velika legenda italijanske kinematografije," pa je zapisal igralec Antonio Banderas.