V ptujski mestni galeriji razstava sodobne likovne produkcije domačih umetnikov

Kot je pojasnil vodja ptujske mestne galerije Dušan Fišer, pri tokratni razstavi sodeluje gostujoči kustos in selektor razstave Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, ki je izbral sodelujoče umetnike in napisal strokovno besedilo za spremljajoči katalog razstave. Na razstavi sodeluje triintrideset umetnikov, ki delujejo na različnih področjih umetniškega ustvarjanja.

Med razstavljajočimi umetniki so Dora Benčevič, Gabrijel Berlič, Andrej Božič, Aleksander Brezlan, Davorin Ciglar Milosavljević, Tjaša Tia Cusch, Aleksandra Farazin, Boris Farič, Jože Foltin, Jernej Forbici, Mito Gegič, Rok Golob, Stojan Kerbler, Dušan Kirbiš, Martina Korošec, Alja Košar, Blažka Križan, Andrej Lamut, Branko Lenart, Bojan Lubaj, Tomaž Plavec, Ajda Podgorelec, Sandra Požun, Tamara Rimele, Blaž Rojs, Gregor Samastur, Klarisa Sipoš, Tanja Verlak, Aleksander Štumberger, Stanka Vauda Benčevič, Marika Vicari in Metka Zupanič.

Po zapisu kustosa Marka Košana v katalogu je cilj zaokroženih preglednih razstav, kakršna je tudi pričujoča, v prvi vrsti pragmatičen - poiskati in predstaviti domet ustvarjalnega potenciala v tako ali drugače institucionalno povezanem okolju, kot je Ptuj, kar se tiče sodobne vizualne umetnosti.

Kot pravi Košan, je ta z osupljivo energijo vzcvetela s festivalom Art Stays, Galerijo Fo.Vi v Strnišču in pred petimi leti še s pričetkom delovanja Galerije mesta Ptuj. Slednja je po njegovem v kratkem času postala eno izmed najbolj uspešnih in ambicioznih likovnih razstavišč v Sloveniji, nenazadnje sta bili v zadnjih dveh letih nagradi Prešernovega sklada za področje vizualnih umetnosti obakrat podeljeni prav za tamkajšnji pregledni razstavi.

Čeprav razstava, enako kot njena predhodnica pred petimi leti, nosi naslov Inventura, organizatorji nikakor niso želeli, da bi pomenila zgolj inventarizacijo in tehnični popis del umetnic in umetnikov, ki bodisi izhajajo s Ptuja in okolice, ali pa tukaj živijo in delujejo.

"Ustvarjalci so se s svojimi deli prijavili na razpis oziroma poziv galerije, že z odzivom nanj pa so izrazili pripadnost temu okolju, s katerim so povezani na tak ali drugačen način - ali pa sploh ne. Za vrednotenje njihovih del to navsezadnje ni bistveno, pomembnejši, seveda subjektivni, merili selekcije sta bila inovativen pristop in vznemirljivost umetniškega nagovora, kar je prevladalo tudi nad kriterijem metjejske ustreznosti in v tradicionalne kanone zazrte premočrtne rafiniranosti," je še pojasnil selektor letošnje razstave.