Na Ljubljanskem gradu razstava Zore Stančič

Delo Zore Stančič je po besedah kustosa razstave Vladimirja Vidmarja polno življenja. Globoko zavezano grafiki kot svojemu osnovnemu horizontu pogosto deluje kot zelo neposredna refleksija življenja v njegovih omejitvah, krhkosti, napakah, njegovem zunaj in znotraj. Proces grafika je po njegovih besedah pogosto podoben delu kirurga, ki zarezuje v opno, ki ločuje spodaj in zgoraj, "znotraj" življenja od njegovega "zunaj".

Podobno je z umetnostjo, vedno razpeto med navdušenjem nad življenjem in potrebo, da ga formalno zgosti v določeni presežni izkušnji, ki bo njegov smisel toliko jasneje in odločneje artikulirala, zapiše kustos.

Po njegovih besedah ni naključje, da je stolp priljubljena metafora, s katero se v žargonu sodobne umetnosti proskribira kontemplativni odmik od sveta in delovanje onkraj njegovih preokupacij. Hkrati je ta stolp svojevrstna usoda umetnosti, kolikor si ta želi, da bi njena misel z zanosno ostrino zarezala v gladino vsakdana, podobno kot nož v svež kos linoleja. V teh koordinatah se zgosti tudi razmišljanje Zore Stančič na pričujoči razstavi.

Prostor Peterokotnega stolpa postane neposreden povod za razmišljanje o okvirih njenega delovanja in prakse. To razmišljanje se na razstavi odvija na treh nivojih: prvi naslavlja medij grafike neposredno v materialnosti njegove tehnične podstati, drugi umetnost in njene (simbolne) koordinate ter tretji pozicijo ženske v umetnosti - umetnice. Ti trije momenti so tako na razstavi kot v umetničinem delu neločljivo povezani, je še zapisal Vidmar.

Leta 1956 rojena grafičarka in vizualna umetnica Zora Stančič je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato končala grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Zvestu Apolloniu. Študijsko se je izobraževala v Parizu, na Dunaju, v ZDA in na Češkem.

Razstava na Ljubljanskem gradu bo na ogled do 4. maja.