V ljubljanski Drami premiera Strindbergovega Mrtvaškega plesa
Ljubljana, 18. januarja - Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana bo drevi premiera uprizoritve Mrtvaški ples švedskega dramatika in pisatelja Augusta Strindberga v režiji Eduarda Milerja. Po besedah avtorice priredbe in dramaturginje uprizoritve Žanine Mirčevske Mrtvaški ples problematizira temno in toksično plat človeka, ki jo imamo vsi in ki je vir vseh človeških nesreč.
Protagonist Mrtvaškega plesa je zakonski par: Edgar je vojaški stotnik, ki vodi pomorsko artlerijo, Alice je nekdanja igralka. Sovraštvo je edina vez med zakoncema, ki že 25 let skupaj živita v stolpu (nekoč zaporu) na otoku, imenovanem Mali pekel. Obisk Kurta, ki svoje sestrične Alice in njenega soproga ni videl 15 let, prekine in poživi vsakodnevno rutino.
Strindbergova igra Mrtvaški ples je bila na odru ljubljanske Drame doslej uprizorjena le enkrat, in sicer leta 1920 v režiji Osipa Šesta. Na prvi pogled realistična drama, ki je v globljih plasteh simbolistična, v njej pa lahko prepoznamo tudi elemente absurdizma, problematizira "temno plat človeka, ki ima nagonsko potrebo po zmagi z destrukcijo", je v gledališkem listu zapisala Žanina Mirčevska.
Igra z obilico črnega humorja in lucidnih ter duhovitih dialogov, ki jo je Strindberg napisal v dveh delih, mojstrsko izriše profile posameznikov, ki so izrazito toksični, življenjsko in karierno neuspešni duhovni vampirji, zazibani v brezdušni mrtvaški ples. Ena od posebnosti pričujoče uprizoritve je, da združuje oba dela Strindbergovega Mrtvaškega plesa, kar v svetovni zgodovini gledališkega uprizarjanja te dramske klasike predstavlja precejšnjo redkost, so zapisali v Drami.
Uprizoritev je nastala po prevodu Janka Modra. Kot je na novinarski konferenci povedala lektorica Tatjana Stanič, so imeli na voljo Modrovo delovno verzijo prevoda iz leta 1975, za katero se je izkazalo, da je jezikovna posodobitev potrebna tako iz vsebinskih kot iz slogovnih in jezikovnih razlogov.
Miler je besedilo, ki je nastalo leta 1901, označil kot preroško, saj je napovedalo katastrofo, ki je sledila - 1. svetovno vojno pa tudi koncentracijsko taborišče Auschwitz. Besedilo je po njegovih besedah težko uprizorljivo, saj združuje naturalizem, simbolizem, grotesko, farso in komedijo.
V predstavi igrajo Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Eva Jesenovec, Domen Novak in Petra Govc. Scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Jelena Proković, avtor videa Atej Tutta, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.