Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LADY SUSAN - ROMAN JANE AUSTEN O PRIVLAČNI, A PRERAČUNLJIVI MLADI VDOVI

Živahna zgodba o lady Susan, ki jo avtorica pripoveduje v obliki pisem, je malo znan dragulj med deli Jane Austen. Pripoveduje o privlačni in karizmatični ženski, mladi vdovi, ki zapeljuje samske in poročene moške. V želji znova poročiti se, seveda s premožnim moškim, manipulira s sorodniki in znanci in je neusmiljena celo do svoje hčere, so vsebino, kot so zapisali, duhovitega, inteligentnega in privlačnega branja, povzeli pri založbi. Za prevod je poskrbela Meta Osredkar.

Jane Austen (1775-1817), ki danes velja za eno najodličnejših angleških romanopisk, za časa svojega življenja ni bila javno priznana kot pisateljica, saj je skladno s takratno prakso ženskih avtoric objavljala anonimno. Pisati je začela leta 1787, za njeno prvo resnejše besedilo pa velja kratki roman v pismih Lady Susan. V evropski književnosti si je poleg z romanom Prevzetnost in pristranost trajno mesto zagotovila še z deloma Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815).

NENAVADNE ZGODBE DONA JESUSA FALCAA - OSEM OSOJNIKOVIH BESEDIL Z MEŠANICO FIKCIJE IN FAKCIJE

Prozna zbirka Iztoka Osojnika s pomenljivim naslovom Nenavadne zgodbe dona Jesusa Falcaa vsebuje osem besedil. Naslov pove, da gre za nenavadne zgodbe tujega avtorja/avtorice oz. nenavadnega avtorja/avtorico tujih zgodb. Kratke zgodbe, ki se izmikajo učbeniški definiciji žanra, so polne duhovitega, pogosto ironičnega izražanja, presenetljivih obratov, kirurško natančnega, skorajda sadističnega seciranja bolečih emocij, posmehljive obdukcije nesrečne ljubezni in spretnega spodnašanja utečenih vzorcev razmišljanja.

Kot pisatelj namigne v zaključni besedi, ki je nekakšen ključ za branje zbranih besedil, gre v zgodbah za mešanico fikcije in fakcije. Metafikcija ves čas trka ob realnost. Tok pripovedi ponika in se spet pojavlja. S sabo nosi naplavine, ki jih deroča reka zavesti pobira po svoji poti, piše v zapisu na spletni strani založbe.

Iztok Osojnik (1951) je diplomiral iz primerjalne književnosti, podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na Univerzi na Primorskem. Doslej je objavil več kot 30 avtorskih knjig poezije. Njegova besedila so objavljena v več kot 25 jezikih. Za svoje delo je prejel vrsto domačih in tujih nagrad. Prevaja predvsem pesniška, prozna, filozofska in alpinistična besedila.

KRIŽ ČEZ NEPAL - RAZMIŠLJANJA ALPINISTA VIKIJA GROŠLJA

Leta 2021, 46 let po prvem obisku Nepala, je Viki Grošelj dokončal zamisel prečenja te himalajske dežele v smereh sever-jug in vzhod-zahod. Razmišljanja in vtise s te poti pa je strnil v pričujoči knjigi.

"Avtor nas vodi po tej čudoviti deželi na svojstven način. Tako kot je nastajala tudi knjiga. Posamezni, zlasti prvi deli poti so nastajali na odpravah, ko je avtor z drugimi člani opravil tako imenovani pristopni marš do baze. Nekatere od teh poti so se končale na vrhu osemtisočakov. Nekatere so prinesle avtorju in sopotnikom zadovoljstvo in veselje, druge razočaranje in žalost (...). Ni le vodnik po bolj ali manj znanih, bolje rečeno bolj ali manj zahtevnih poteh, tako v fizičnem, psihičnem kot tehničnem smislu, ampak je tudi vodnik po spominih, po zgodovini, po dogodkih, ki so zaznamovali in včasih tudi spremenili ljudi. Domačine in/ali popotnike," je med drugim v recenziji zapisal Stojan Burnik.

Viki Grošelj je alpinist, himalajec, gorski vodnik in reševalec. V Himalaji je opravil 11 vzponov na več kot 8000 metrov visoke vrhove. Kot prvi Slovenec se je povzpel na najvišje vrhove vseh sedmih celin. Je avtor 18 knjig.