Kino na ljubljanski Kolodvorski v sto letih od burnih začetkov prek Sloge do dragocenega rubina

Kinodvor z vrsto dogodki ob stoletnici kina na Kolodvorski, dvajsetletnici art kina in 15-letnico Javnega zavoda Kinodvor

Direktorica Kinodvora Metka Dariš je v pogovoru za STA povedala, da bi težko izpostavila katerega od dogodkov ob praznovanju. Obletnice bodo po njenih navedbah praznovali delovno, vzporedno ob svojih rednih programih. Vsak mesec bodo pripravili nekaj povezanega z obletnicami, pri tem pa bo v ospredju vprašanje, kaj sodobni mestni kino lahko da mestu in širši okolici. Izpostavljena bosta tudi izreden pomen mladega občinstva s filmsko vzgojo in filmskih festivalov za razvoj filmske kulture. Glavnina dogodkov bo v tednu okoli 15. oktobra, ki na splošno zaznamuje vse zgoraj omenjene obletnice.

Burni začetki kinodvorane na Kolodvorske ob prvem ravnatelju kino podjetja Ljubljanski dvor z zanimivim imenom Julij Cesar

Odprtje kinodvorane na Kolodvorski v Ljubljani je bilo 15. oktobra 1923, aprila naslednje leto je Cesar že obupal, ker se ni izšlo po njegovih načrtih. Dvorano je skupaj z Cesarjevimi dolgovi prevzel naslednji upravitelj, Peter Šumi, ki je bil solastnik že dveh drugih kinematografov v Ljubljani. Najemniki in upravitelji so se vseh sto let nato menjavali, delovanje kina so zaznamovali tudi spori glede lastništva stavbe oziroma prostorov. Zgodba je tako dinamična in zanimiva, da bi kje drugje gotovo že nastal kakšen film, s kančkom fikcije kot drama o propadanju, rubežih in podobno. Prva večja tehnološka sprememba se je zgodila leta 1933, ko so lastniki kupili opremo za zvočni film. To je bil zadnji kinematograf v Ljubljani, ki je prešel z nemega filma na tehnologijo zvočnega filma, je začetke opisala Metka Dariš.

Leta 1935 se je kinematograf preimenoval v kino Sloga in pod tem imenom deloval kar 57 let. Leta 1966 je bil v Slogi prvič predvajan erotični film Kozel v raju. Erotični filmi so ostali na programu do leta 1992. Sloga je takrat dobila sloves, da gre za "malo žgečkljiv" kino. In pozabilo se je, da je bil desetletja prej to popolnoma običajen kino, s filmi, ki so prihajali na spored z večjo ali manjšo zamudo glede na druge države v bližini. Spreminjala se je tudi podoba oziroma ureditev kina in število stolov, ki se je od začetnih 510 zmanjšalo na trenutnih 188, je še povedala Metka Dariš.

"Celo vrsto sprememb je preživel ta naš kino, a je tudi edini, ki je začel življenje kot kino in se obdržal sto let in prepričana sem, da se bo tudi naslednjih 100 let. Kinodvor je dokazal, da je trdoživ," je še povedala direktorica Kinodvora.

Rubin za Slovenijo in vzorčen primer sodobnega mestnega kina za mednarodni prostor

Leta 1923, ko je bil odprt kino Ljubljanski dvor, je kinodvorana veljala za največjo in najlepšo na Balkanu. Danes je Kinodvor po besedah njegove direktorice rdeč dragulj, rubin, (zaradi barve dvorane, op.a.) ne samo v mestu Ljubljana, ampak tudi za Slovenijo. "Smo pokazatelj, kaj vse je lahko kino v sodobnem mestu. Številni kini se zgledujejo po Kinodvoru. V zadnjih 15 letih so ugotovili, kako se lahko projekcije dopolnjujejo z drugimi vsebinami, programi in podobno," je še povedala Metka Dariš.

Tudi v mednarodnem prostoru je Kinodvor po njenih besedah vzorčen primer, kako lahko deluje sodobni kino v skupnosti, zaradi tega ekipo Kinodvora zelo pogosto vabijo na različne mednarodne konference, predavanja po svetu in predstavitve različnih Kinodvorovih programov.

Kinodvor je tudi član mednarodnega združenja kinematografov Europa Cinemas in zastopan v vseh najpomembnejših organih organizacije. Pogoji za članstvo v Europa Cinemas velevajo najmanj 40 odstotkov programa z evropskimi in svetovnimi umetniškimi filmi. Kinodvorov delež presega 70 odstotkov.

Za po velikosti in lokaciji primerljiv evropski kino z enim platnom Europa Cinemas pričakuje letno najmanj 15.000 obiskovalcev, "mi jih imamo več kot 100.000, zato želijo številni izvedeti, kaj počnemo, da smo tako uspešni, da imamo tako zveste obiskovalce. Kinodvor je našel zmagovalno formulo in ta je zelo enostavna: Kina ni brez gledalcev in mi vse delamo za gledalce," je še povedala Metka Dariš.

Grand Budapest hotel doslej najbolj obiskani film Kinodvora

Gre za film režiserja Wesa Andersona, ki si ga je ogledalo 9030 obiskovalcev. Na seznamu najbolj obiskanih filmov v Kinodvoru je tudi njegov film Kraljestvo vzhajajoče lune. Na lestvici najbolj obiskanih je tudi slovenski film Razredni sovražnik in dokumentarni film Amy o pevki Amy Winehouse.

V času pandemije covida-19 bistven upad prihodkov, a obiskovalci Kinodvora so se množično vrnili

Kinodvor je imel v letih 2020 in 2021 dve daljši obdobji, ko je bil zaradi pandemije covida-19 zaprt. Skupno je bil zaprt kar 272 dni. V času, ko je bil obisk mogoč, pa so veljale omejitve števila obiskovalcev in drugi protikoronski ukrepi, kar je posledično povzročilo manj projekcij in povprečno 65-odstotni padec števila obiskovalcev in prihodkov. A že v drugi polovici lanskega leta je Kinodvor dosegel predkoronske številke. Še več, lanskoletni december je bil po besedah direktorice Kinodvora najboljši v celotnem času delovanja Javnega zavoda Kinodvor.

"Zdi se, da po pandemiji gledalci še raje pridejo, si še bolj želijo obiska kina," je opisala razmere direktorica Kinodvora in menila, da so gledalci v času pandemije pogrešali skupno izkušnjo ogleda filma in čustvovanja. "Drugače je, če ljudje hkrati in skupaj doživljajo dogajanje na platnu. Skupaj jokajo ali zadržujejo solze. In nič ni lepšega od tistega huronskega smeha, ki ga sproži smeh posameznika, na koncu pa se krohota cela dvorana. Tega ni mogoče doživeti doma v dnevni sobi."

"Zelo smo bili veseli, da so se obiskovalci takoj, ko so se lahko, vrnili," je še povedala Metka Dariš in dodala, da se je, kar zadeva usode samih kinov, zgodilo ravno obratno od prvotnih napovedih o propadu kina.

Celostna izkušnja in zaupanje obiskovalcev ključna za prihodnost kinematografov

Kinu niso prerokovali smrti samo v času zadnje pandemije. Prerokovali so mu jo že večkrat. "Mislim, da je prihodnost kina točno v tem, kar počne Kinodvor. Da gre za kino z rednim sporedom, ki je hkrati več kot kino, da posebno skrb namenja mlademu občinstvu, ker je to njegova prihodnost, in starejšim, ki so najbolj zvesti obiskovalci, in vsem tistim vmes," je še povedala direktorica Kinodvora in spomnila tudi na pomen žensk. "Treba je vedeti, da največji delež obiskovalcev kina, velja za cel svet, predstavljajo ženske. Ženske so tiste, ki pritegnejo druge v ta poseben družabni prostor, ki je vez med različnimi skupnostmi."

Kinodvor z najdlje delujočo kinodvorano v Ljubljani, minipleks v podhodu Ajdovščina do leta 2025

Že vrsto let obstajajo načrti za ureditev minipleksa v zapuščenem podhodu Ajdovščina. Projekt v celoti vodi Mestna občina Ljubljana, kjer so na vprašanja STA pojasnili, da pri pristojni upravni enoti poteka pregled projekta in vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ter da je v teku tudi izdelava projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, ki bo predvidoma izdelana do junija letos. Za letos na MOL tudi predvidevajo izvedbo javnega naročila za izbor izvajalca gradnje, katere začetek je načrtovan prihodnje leto, zaključek pa je predviden čez dve leti. Predvidena vrednost investicije je 10,9 milijona evra.

Na vprašanje o končni podobi minipleksa so na MOL zapisali, da je bila podoba minipleksa zastavljena na natečaju leta 2020, na katerem je bila izbrana arhitekturno najprimernejša rešitev birojev Arhitektura in Skupaj arhitekti ter da bo vstopni paviljon stal v bližini gostilne Figovec.