Otroci sonca Mateje Koležnik med desetimi izstopajočimi predstavami nemškogovorečega prostora
Berlin, 27. januarja - Predstava gledališča Schauspielhaus Bochum Otroci sonca Maksima Gorkega slovenske režiserke Mateje Koležnik je bila uvrščena med deset izstopajočih predstav, ki so bile uprizorjene v minuli gledališki sezoni na nemškem govornem območju. Vseh deset predstav bo prikazanih na letošnjem gledališkem festivalu Theatertreffen, ki bo maja v Berlinu.
Kot je žirija zapisala v utemeljitvi, se "najprej zdi, kot da bi (predstava) padla iz časa. Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode.
Vseeno v pristopu Mateje Koležnik ni nič muzejskega. Nasprotno, njeno delo je zelo aktualno. Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih. Na ta način je Mateja Koležnik like Gorkega zelo približala nam in naši s krizami zaznamovani stvarnosti", je objavljeno na spletni strani Berlinskih festivalov.
Sedemčlanska žirija je za letošnje 60. gledališko srečanje oz. festival Theatertreffen v Berlinu, ki bo potekal od 12. do 28. maja, deset predstav izbrala med skupno 461 predstavami 58 gledališč iz Nemčije, Avstrije, Švice in koprodukcij nemških gledališč z gledališči in skupinami iz drugih držav.
Deseterica izbranih predstav je pester preplet klasičnih in sodobnih dramskih del ter njihovih priredb, ki tematsko in slogovno zaobjemajo vso pestrost in protislovnost gledališke refleksije današnjega sveta.
Med njimi je še predstava Residenztheatera iz Münchna Nasledstvo na podlagi romana Howardov kot E. M. Forsterja. V sedemurni epski predstavi gre za primerja sodobno newyorško gejevsko sceno s tisto iz prvega obdobja aidsa. Izbrali so tudi dve uprizoritvi Shakespeara: Hamlet Gledališča Dessau v priredbi in režiji Philippa Preussa, Theater Basel pa predstavlja Sen kresne noči, ki ga je režiral Antu Romero Nunes.
Izrazito politično priostreni sta deli Avtobus za Dachau, koprodukcija Gledališča Bochum z nizozemskim Mednarodnim gledališčem ter dramaturgom De Warme Winkelom, ter Ibsnovo delo Nora, ki so jo dramaturginje Komornega gledališča v Münchnu priredile v feministični triler.
Edini muzikal med izbranimi predstavami temelji na vplivni knjigi Maxa Stirnerja O egu, ki je bila ob izidu, leta 1844, zaradi ateističnih idej prepovedana. Kot avtor glasbe se podpisuje PC Nackt.
Predstava, ki prednjači po številu soproducentov - devet jih je iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Švice in Avstrije - lani jeseni postavljena v berlinskem Volksbühne, je drama o superheroini z naslovom Ofelija ima talent. Dramaturginja in režiserka Florentina Holzinger si je Hamletovo nesojeno družico zamislila kot tekmovalko na resničnostnem showu in potapljačico na dah, njeno usodo pa reinterpretira kot opolnomočenje prek izzivanja usode.
V soboto bo sicer v Residenzthaetru v Münchnu premiera še ene predstave v režiji Mateje Koležnik. Gre za predstavo Sofoklejeve Antigona s Trojnim življenjem Antigone Slavoja Žižka. Kot so o predstavi, premiera je že razprodana, zapisali na spletni strani gledališča, Mateja Koležnik sedem let po uprizoritvi Ojdipa tokrat na oder prinaša naslednji del mita o tebanski kraljevi družini, ki je hkrati politični triler in družinski ep.
"Vem, da je v gledališču treba razlikovati med dobrim in napačnim, se odločiti, na stran katerega lika se boš postavil. V Antigoni je osebna pravica, ki se nanaša na lastno družino, lastno vero, postavljena nasproti državi in njenim odločitvam. Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov," so besede Mateje Koležnik zapisali na spletni strani gledališča.