Intermedijska umetnica Sanela Jahić s kritičnim pogledom na družbene aplikacije umetne inteligence

Kot je Sanela Jahić povedala za STA, je na razstavi prikazan projekt, na katerem je delala zadnji dve leti in prikazuje, kako ima umetna inteligenca ali kako imajo družbeno aplicirana tehnološka orodja politični odmev.

Gre za tehnologijo, ki je v svojem bistvu politična, in krepi neenakosti, služi obstoječim družbenim hierarhijam, tudi tako, da optimizira njihovo vzdrževanje, da so tarče obsežnega digitalnega nadzora ponavadi okolja z malo pravicami, tam, kjer so pričakovanja politične odgovornosti in transparentnosti nizka. Kot opozicija so na razstavi prikazane tudi kolektivne prakse samoorganizacije, ki temeljijo na solidarnosti, delujejo torej nekako onkraj razlik, ki so prisotne v modelih aligorimične optimizacije, je še dodala umetnica.

Projekt sam se je, kot je še povedala, začel z njenim dvomom v delovanje avtomatiziranih sistemov, ki "nekako odločajo ali določajo, kdo od nas je nekaj vreden, kdo od nas bi morda lahko bil uporaben, koga se lahko zavrže kot odvečnega". Zaradi tega dvoma je tudi navezala stik z Danom McQuillanom, ki je za razstavo pripravil tekst, ki je postal zvočna podlaga za animirane 3D posnetke prostorov upora, ki jih naredila umetnica.

Raziskavo je Sanela Jahić tudi konkretizirala in to tako, da je zbrala nekaj več kot sto konkretnih primerov, "v realnosti jih je mnogo več", na razstavi pa jih je predstavljenih približno 45, in kažejo, kje vse se vpeljuje avtomatizacija procesov, napovedna analitika.

Kot je še povedala za STA, posebej ne bi izpostavila nobenega primera, saj so vsi problematični in pomembni.

Eden od primerov je sicer algoritem na področju zaposlovanja, ki ne rešuje problema brezposelnosti ali vprašanja dela. Če nekdo išče zaposlitev v Avstriji, bo na podlagi algoritemskega profiliranja, ki ga uporablja tamkajšnji zavod za zaposlovanje, uvrščen v eno od treh kategorij. Ali bo našel zaposlitev v naslednjih šestih mesecih, ali sodi v skupino s povprečnimi obeti, ali je med tistimi, ki jim slabo kaže, da se bodo zaposlili v naslednjih dveh letih, je pojasnila umetnica.

Tudi na področju novinarstva v določenih državah lahko glede na poročanje novinarja na primer organi pregona zasežejo njegov mobilni telefon, računalnik in uporabijo forenzično ekstrakcijsko tehnologijo, da pridobijo njegova sporočila, kontakte, videoposnetke, datoteke, informacije o njegovem viru, ne glede na to, ali je obtožen kaznivega dejanja ali ne, je še povedala Sanela Jahić.

Na razstavi sta prikazani tudi zgodbi dveh članic neodvisnega sindikata grass-roots poljskega sindikata Workers' Initiative, ki imata izkušnjo dela v tamkajšnjem Amazonovem logističnem centru. Umetnica je posnela njuni zgodbi in pričevanji, deloma o organizaciji dela v tem podjetju, a s poudarkom na možnostih samoorganiziranja. Gre za "izjemni borki za pravice, ne samo delavcev, ampak nas vseh," je še povedala intermedijska umetnica, ki je prepričana, da na razstavi lahko vsak najde primer, s katerim se identificira.

"Odvisno od kod si, iz kakšnega okolja si, kakšne starosti si, vsak lahko najde povezavo," je dodala in se tudi zavzela za premislek, ali je uporaba tovrstnih sistemom na določenih področjih sploh smiselna.

Sanela Jahić, rojena leta 1980, je leta 2008 končala študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V letu 2010 je kot štipendistka ministrstva za kulturo končala podiplomski študij mednarodne smeri Umetnost v javnem prostoru in nove umetniške strategije na
Univerzi Bauhaus v Weimarju. Kot intermedijska umetnica gradi tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko. Živi in dela v Škofji Loki. Svoja dela je predstavila na več razstavah v Sloveniji in tujini.

Pogled od nikoder je nova umetniška produkcija Aksiome - Zavoda za sodobne umetnosti, ki je nastala pod okriljem Platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS. Zajema nabor plakatov s konkretnimi primeri uporabe umetne inteligence kot orodja izključitve, ki v že tako napetih družbenih razmerah zlahka zdrsne v izločanje določenih posameznikov in družbenih skupin, ki so zaznani kot eksistencialna grožnja.

KonS z razstavo Sanele Jahić napoveduje enomesečni program konSekvence, s katerim bo sedem partnerjev vseslovenskega konzorcija marca v Cukrarni predstavilo fragmente možnega ekosistema umetniško-raziskovalnega ustvarjanja na presečišču znanosti, tehnologije in družbe.

Med 3. marcem in 2. aprilom se bodo razstave, delavnice, konference in pogovori vrstili v Cukrarni in na drugih lokacijah partnerjev platforme v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Novem mestu in Novi Gorici.