Od blizu 5.2.2023 11:00

Tudi v zamejstvu obeležitev kulturnega praznika

piše Maja Lazar

Ljubljana, 5. februarja - Osrednji slovenski kulturni praznik bo tradicionalno odmeval v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Številne prireditve bodo Slovenci pripravili tudi v vseh štirih sosednjih državah, v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in na Madžarskem, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost.

Vrba. Kip pesnika Franceta Prešerna in v ozadju njegova rojstna hiša. Foto: Tinkara zupan/STA Arhiv STA

Vrba.
Kip pesnika Franceta Prešerna in v ozadju njegova rojstna hiša.
Foto: Tinkara zupan/STA
Arhiv STA

V Avstriji številne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku

Slovenski kulturni praznik bodo obeležili tako koroški kot štajerski Slovenci. V Celovcu bodo v četrtek v velikem javnem studio ORF pripravili igrani recital, na katerem bo slavnostna govornica pisateljica Ana Grilc. Recital z naslovom Oh, kak se po rožah toži mi pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, generalni konzulat v Celovcu, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.

Za štajerske Slovence bo v četrtek prireditev v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu. Kot je za STA povedala predsednica zastopniške organizacije štajerskih Slovencev Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša Susanne Weitlaner, so tako kot vsako leto v Gradec povabili otroško gledališče, letos skupino KUD Transformator s predstavo Vrvica, ki je rešila svet, in obuja tradicionalni način pripovedovanja zgodb s pomočjo figuric iz vrvice. Gre za predstavo, ki je na platformi Zlata paličica uvrščena v katalog kakovostnih uprizoritev za otroke in mladino.

Teater Štrik pa bo na ta dan v celovški Kammerlichtspiele gostil lutkovni variete Stari & Drzni skupine Tolpa iz Slovenije. Kot je za STA povedala Tea Kovše iz Teatra Štrik, se v humorni predstavi v slovenskem jeziku in z nemškimi vložki preizprašujejo o pomenu smrti. Posebnost predstave je po njenih besedah, da lutke izvajajo čisto vse točke, od čarovniške do plesne, akrobatske do poezije in predavanja, ter da se vse težave in izzivi rešujejo na lutkovni način. V varieteju nastopa šest karakterjev lutk, ki predstavljajo upokojence iz doma ostarelih lutk Lutkalica, in Smrt, ki tako lutkam kot "vsem nam diha za ovratnik".

V Avstriji so se obeleževanja slovenskega kulturnega praznika začela že konec januarja. V Štajerski deželni knjižnici v Gradcu so okviru Slovenske čitalnice 26. januarja slovenska pevka Nika Solce ter prevajalca Ludwig Hartinger in Erwin Köstler v besedi in glasbi predstavili literaturo Alme Karlin in Srečka Kosovela. V Domu prosvete v Tinjah pa je 29. januarja potekala proslava pod geslom Jezik je naše bogastvo. V kulturnem programu so nastopili pianistka Zlatina Riepl, otroški zbor SPD Danica iz Šentprimoža, Vokalna skupina Lipa iz Velikovca in Ženski pevski zbor SPD Rož iz Šentjakoba.

V Zagrebu tridnevne prireditve pod skupnim geslom Kultura nas povezuje

Slovenci na Hrvaškem bodo v Zagrebu pripravili prireditve z naslovom Prešernov dan, ki bodo potekale tri dni in so jih zasnovali pod geslom Kultura nas povezuje. Prireditvi bosta tudi v Varaždinu.

V Slovenskem domu Zagreb bosta ta in Svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb v ponedeljek pripravila odprtje razstave Pod istim nebom, kjer bodo na ogled dela šestih umetnikov, prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja vizualne umetnosti. Z izborom grafik se bo predstavil Marjan Pogačnik, Jože Ciuha z akvareli in grafikami, Valentin Oman s ciklom del na papirju v mešani tehniki, Tinca Stegovec z izbranimi grafikami, Alenka Gerlovič z akvareli, Živko Ira Marušič pa z deli, ki so po njegovi zadnji razstavi leta 2020 ostala v kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost. Kustos razstave je Marko Arnež.

Na sam slovenski kulturni praznik bo v Zagrebu polaganje venca pred Prešernovim spomenikom z glasbeno-pesniškim recitalom, na katerem bosta nastopila Kristjan Račič in Adrijana Jelen iz Brežic. Recital bo poleg Zdravljice in Sonetov nesreče popestril tudi izbor iz Prešernove poezije. V petek bo v zagrebškem Slovenskem domu še filmska projekcija dokumentarnega filma Dr. France Prešeren - življenje in delo.

Prešernov dan bodo praznovali tudi v Varaždinu, kjer današnjo prireditev prirejata Slovensko kulturno društvo Nagelj in predstavnica slovenske narodne manjšine Varaždinske županije Barbara Antolić Vupora. Sedemnajstega februarja se bodo v dvorani palače Varaždinske županije predstavili mladi slovenski glasbeniki.

V Trstu letos osrednja proslava v Poštni palači v bližini Narodnega doma

Slovenci v Italiji bodo imeli osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku prihodnjo nedeljo. Proslava, ki jo organizirata obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij v sodelovanju s Srednjeevropskim inštitutom Josipa Pangerca, bo v strogem središču mesta Trst in bo, kot je za STA povedala predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, izjemoma potekala v prostorih tržaške Poštne palače v Trstu v bližini Narodnega doma.

Dogodek bo imel še poseben pomen v luči prepleta kultur, saj bo koncert oblikoval italijanski državni simfonični orkester FVG Orchestra s slovenskim dirigentom Tomaž Kukovičem, ki bo izvajal skladbe vidnejših slovenskih avtorjev.

Na koncertu bodo nastopili še slovenski tenor Gregor Ravnik, pianist Blaž Avsenik, pevska zbora Jacobus Gallus (Glasbena Matica), pevski zbor Devin ter kvartet harmonik 4 Bellows 4 Tales, ki ga sestavljajo štirje zamejski akademski glasbeniki.

V goriškem Kulturnem domu bo na praznik Prešernova proslava potekala nekoliko drugače. Premierno bodo predvajali dokumentarni filma Po sledeh slovenske kulture, ki prinaša pogovor o slovenski kulturni stvarnosti med tržaškim literarnim zgodovinarjem, pisateljem in prevajalcem Miranom Košuto in goriškim novinarjem in pisateljem Andreo Bellavitejem. Za priložnostno branje poezije bosta na večeru poskrbela Robert Cotič in Pierluigi Pintar.

Dan slovenske kulture pod naslovom Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad je to soboto pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Prešernova proslava založbe Mladika, Kulturnega društva Višava ter Ošterije Ferluga s predstavitvijo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni pa je bila v četrtek v Trstu. Zveza slovenskih kulturnih društev ETS v sodelovanju z društvom Teatro degli Sterpi danes v tržaškem gledališču Hangar Teatri pripravlja ponovitev recitala Da jo ljubim, so za STA navedli v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V Trstu bo 13. februarja Slovenska prosveta tudi pripravila prireditev z naslovom ... in gnale bodo nov cvet bolj veselo ..., ki letos v ospredje postavlja medgeneracijski pogled ustvarjalk in njihov odnos do ustvarjanja. Na dogodku bo sodelovalo pet umetnic: harfistka Maja Locatelli, igralka Nikla Petruška Panizon, pevka Tamara Stanese, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek.

Porabski Slovenci in branje Prešernove poezije, razstava Panonskih hiš ter borovo gostüvanje

Slovenski generalni konzulat v Monoštru bo v sodelovanju z murskosoboško enoto zavoda za šolstvo v počastitev slovenskega kulturnega praznika na Prešernov dan v sredo organiziral popoldansko branje Prešernove poezije. Na dogodku Beremo Prešerna bodo sodelovali predstavniki slovenskih narodnostnih ustanov, organizacij in društev ter izobraževalnih ustanov.

Dan kasneje bo Zveza Slovencev na Madžarskem, krovna organizacija porabskih Slovencev, v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota odprla razstavo Panonskih hiš, ki bo na ogled v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru Lipa v Monoštru.

Slovenski kulturni praznik bodo obeležili tudi v porabskih dvojezičnih šolah pri pouku slovenščine.

Kot so za STA še sporočili iz slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, bodo slovenske manjšinske organizacije v sodelovanju z lokalnimi samoupravami 18. februarja v Števanovcih pripravile še etnološko-kulturno prireditev borovo gostüvanje, ki ga je mogoče uvrstiti med dogodke, ki negujejo slovensko kulturo in tradicijo. Porabsko borovo gostüvanje je vse od leta 2015 vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine na Madžarskem.

Slovenski kulturni praznik obeležujejo tudi Slovenci v številnih društvih po svetu, med drugim v ZDA in Veliki Britaniji. Zunaj Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu.