Gorazd Božič za STA: Smo kulturni laboratorij evropskosti

"Moje mnenje je, da smo bili prav zaradi tega tudi izbrani za EPK, ne le zaradi izjemno zanimivega programa, ampak tudi in predvsem zato, ker ponujamo Evropi nov pogled na reševanje tako kulturnih politik kot procesov kot tudi povezovanja ljudi na tem teritoriju. Zato je to vsekakor prednost z vidika pojavnosti, saj vse zanima, kako bomo zastavljene projekte izpeljali, oziroma če jih bomo naredili tako, kot je navedeno v prijavni knjigi," je povedal Božič.

Ovira čezmejnega sodelovanja je v tem, da je vse podvojeno. "Kljub temu, da to pravno formalno ni potrebno. Mi smo odgovorni državi Sloveniji, odgovorni smo Mestni občini Nova Gorica, ki je nosilec naziva EPK, in kot javni zavod tudi financerjem. Ker pa je največji projektni partner Občina Gorica, moramo posredno odgovarjati tudi deželi Furlaniji-Julijski krajini kot oblasti na italijanski strani, komisijam, ki so tu zraven, in medijem iz obeh držav.
To je po svoje slabost, ker podvajanje vzame veliko časa, po drugi strani pa je to tudi izjemna prednost, saj se sproti učimo eden od drugega in dobre izkušnje nato posredujemo tudi 'drugi strani'. Operativno je tu ključno dobro partnerstvo pri izpeljavi projekta z EZTS GO - Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje. Vsakodnevno zaznavam, da je zanimanje za sodelovanje pri projektu veliko, ker akterji iz celotnega vključenega EPK območja še toliko bolj kot v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih vidijo to skupno in usklajeno delovanje deležnikov z obeh strani meje kot priložnost," je povedal Božič.

Financiranje projekta EPK je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so sredstva za infrastrukturo, ki je potrebna za izvedbo EPK leta 2025, in za ta del skrbita novogoriška občina in država, na italijanski strani pa dežela Furlanija-Julijska krajina (FJK) in goriška občina. Za programski del projekta imajo trenutno zagotovljenih 18 milijonov od predvidenih 23 milijonov evrov. Pet milijonov evrov s strani Mestne občine Nova Gorica, deset milijonov s strani ministrstva za kulturo in tri milijone evrov iz FJK. Poleg tega so zaradi naziva EPK 2025 na razpolago tudi sredstva Interreg Italija Slovenija v višini 7,1 milijona evrov, ki bodo razdeljena preko razpisov za t.i. male projekte in z njimi upravlja EZTS GO.

"Pridobiti moramo še manjkajočih pet milijonov evrov glede na načrte iz leta 2020, ta sredstva pa so kombinacija evropskih sredstev, ki jih bomo pridobili s prijavami različnih projektov na evropske razpise, zasebnih sponzorstev in podpor ter denarja iz drugih občin iz območja EPK 2025, ki bodo sodelovala pri projektu. Januarja smo obiskali severnoprimorske župane in opaziti je veliko zanimanje občin za skupne projekte. Začenjamo tudi pogovore z občinami na italijanski strani, stiskom rok po pogovorih pa bo sledil operativni del, to je sklepanje pogodb," je pojasnil.

Nedavno so bili seznanjeni, da država načrtuje dodatna finančna sredstva za infrastrukturo, po besedah novogoriškega župana Sama Turela naj bi šlo za dodatnih 20 milijonov evrov. Ta denar naj bi prispevala različna slovenska ministrstva, namenjen bo prenovi infrastrukture.

"Sočasno smo dali tudi več pobud na ministrstvo za kulturo ob tem, ko smo s prihodom programskega vodje Stojana Pelka dodobra razdelali naš program in poiskali sinergije z drugimi resorji. Imamo namreč določene projekte, ki bi jih lahko sofinancirala ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, druge, recimo, ministrstvo za okolje, ministrstvo za šolstvo in tako naprej. Veliko pričakujemo od ustanovitve medresorske ministrske skupine pod vodstvom ministrstva za kulturo, v kateri je kar nekaj članov iz našega okolja, ki zelo dobro poznajo projekt EPK. Želimo si, da nam bo to omogočilo razumevanje na medresorski ravni, kako pomembno je zagotoviti dodatna sredstva za kvalitetno izvedbo zastavljenega programa," je poudaril.

Kot je spomnil, so se tudi cene izvajalcev storitev v industriji kulturnih dogodkov v zadnjih treh letih zvišale zaradi različnih sprememb, saj so prijavno knjigo pisali leta 2020 in ob tem postavljali tudi finančni plan. "Po temeljitem pregledu projektov iz prijavne knjige, ki je bil opravljen v septembru in oktobru lani, lahko sedaj rečemo, da natančno vemo, kaj se da narediti, za koliko in s kom. Na podlagi tega smo skupaj s programskim vodjo naredili načrte za leta 2023, 2024, 2025 in delno tudi že za leto 2026, ki je ključno leto za zapuščino projekta EPK. V februarju se začenjajo pogovori s posameznimi nosilci projektov za njihovo izpeljavo. Pri tem pa neprestano poteka kup usklajevanj na različnih področjih, tako z novogoriško občino kot z ministrstvom za kulturo," je dodal.

Z nosilci 33 projektov so pogodbe že podpisane. "Načrtujemo, da bomo začetim projektom v letošnjem letu dodali še 55 novih. Za to bomo potrebovali določene spremembe pri dinamiki financiranja projekta s strani države. Želimo si, da bi se nekateri projekti, ki so bili predvideni za prihodnje leto, začeli razvijati že letos, saj bomo le tako zagotovili pravočasno in kvalitetno izvedbo v letu 2025," je še povedal Božič.

Obenem je izrazil upanje, da bo odgovornim uspelo izvesti tudi vse zastavljene infrastrukturne projekte, med katerimi je naštel tako gradnjo zunanjega amfiteatra ob gledališki stavbi kot tudi urejanje območja ob novogoriški železniški postaji, t.i. EPK distrikt. Stavbe, ki so nekoč služile drugačnim namenom, bodo po preureditvi namenjene različnim področjem kulture, od razstavnih dejavnosti do projekcij filma in prireditvenih prostorov, povezanih s tradicionalno kulinariko. Hkrati naj bi dežela FJK in država Italija na italijanski strani do leta 2030 namenila kar 95 milijonov evrov za različne infrastrukturne projekte.

Ker EPK pomeni tudi veliko turistično priložnost celotne Goriške, se javni zavod povezuje z različnimi ponudniki v regiji. Največjo težavo predstavljajo prenočišča, ki jih je tudi na širšem območju premalo, zato načrtujejo, da bi večje dogodke v letu 2025 pripravili zunaj glavne turistične sezone.