Kipar Mirsad Begić praznuje 70 let

Begić se je rodil leta 1953 v kraju Glamoč v Bosni in Hercegovini. Po srednji umetniški šoli v Sarajevu je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1979 pri Dragu Tršarju, pri katerem je leta 1986 končal tudi specialistični študij. Izpopolnjeval se je v Londonu.

Ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi. Ustvaril je tudi posamezne scenografije. Razstavlja po Sloveniji in zunaj nje, posebej v Nemčiji. Živi v Ljubljani.

Njegova dela so med drugim v zbirkah Moderne galerije Ljubljana, Galerije Murska Sobota, Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Miklove hiše Ribnica, v Tuzli, Pančevu, Somborju, Kikindi, Sarajevu, v japonskem Kobeju ter v številnih zasebnih zbirkah.

Leta 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus Ohraniti sanje. Leta 2021 mu je predsednik republike Borut Pahor podelil odlikovanje. Kot je pisalo v utemeljitvi, je Begić eden najbolj prepoznavnih in priznanih avtorjev vrhunskih spomenikov, ki jih je v več kot štiridesetih letih umetniškega ustvarjanja oblikoval v Sloveniji in na tujem. Ustvaril je izjemne portrete, risbe, javne plastike in celostno oblikovane kiparske ambiente.

Obenem se je "s svojim spoštljivim in ustvarjalnim odnosom do dogodkov in osebnosti iz slovenske preteklosti ter pronicljivim razumevanjem njihovega značaja uveljavil kot eden najbolj priljubljenih kiparjev na Slovenskem". Begićevo kiparstvo izstopa z motivno-vsebinsko doslednostjo in poetično izraznostjo, je še pisalo v utemeljitvi odlikovanja, ki ga je umetnik prejel za pomembni prispevek k razvoju kiparstva na Slovenskem in njegovi prepoznavnosti v mednarodnem prostoru.

Direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović pa je lani ob umestitvi Begićeve bronaste skulpture Ohraniti sanje v park obmorskega zdraviliškega centra v Strunjanu med drugim zapisal, da je umetnik najbolj prepričljiv v izvedbah javne plastike, kjer upodobitev v čim večji meri sintetizira z njegovo značilno avtorsko poetiko.

Kot primere je Milovanović navedel južna stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer je upodobil ljubljanske škofe 20. stoletja, kompozicijo, posvečeno Jožetu Tisnikarju v Slovenj Gradcu in kip Borisa Pahorja, kozmopolita s pokončno držo, ki koraka čez park Tivoli v Ljubljani.

Kot je še zapisal, je kipar od konca 70. let vse do danes razvijal avtorsko prepoznaven umetniški opus, dominantno izrazit v treh med seboj prepletajočih in razvijajočih se ciklih: Paleolitska zgodba, Zgodba za vse in najobsežnejšem Ohraniti sanje. Projekt Ohraniti sanje je doživel celovito prostorsko postavitev v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 1999.