Slovenija 2.2.2023 9:53

Lainščkov roman Petelinje jajce drugi del večdelne sprva načrtovane trilogije

Ljubljana, 2. februarja - V Klubu Cankarjevega doma je v sredo zvečer potekal literarni večer, na katerem je Beletrina gostila Ferija Lainščka, ki je predstavil svoj novi roman Petelinje jajce. Knjiga, ki sledi romanu Kurji pastir, naj bi bila drugi del trilogije, vendar se Lainšček "boji", da bo "trilogija" imela več delov, saj je v drugem popisal šele zgodnje otroštvo.

Ljubljana, Cankarjev dom.
Pogovor z avtorjem Ferijem Lainščkom ob izidu romana Petelinje jajce, ki ga pripravljata založba Beletrina in Cankarjev dom.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Lainšček se je v tokratnem romanu, ki je 12. knjiga, izšla pri Beletrini, že lahko zanašal na svoj spomin. Kot je spomnil, se prvi roman Kurji pastir konča, ko je bil star en dan, tako da tam te možnosti ni imel. Zato se je poslužil Jungove metode aktivne imaginacije oziroma, kot je poenostavila njegova sogovornica Bernarda Žarn, metode sanj.

Na predstavitvi drugega romana je Lainšček uvodoma pojasnil nastajanje celotnega večdelnega avtobiografskega dela, ki se ga je lotil na pobudo urednika Mitje Čandra. Sprva je bila predvidena le ena knjiga. Vendar je kmalu ugotovil, da celega življenja ne bo mogel spraviti vanjo, saj se je na 150. strani "znašel šele pri prvem letu", zato je na Čandrovo vprašanje, koliko knjig rabi, brez resnega premisleka odvrnil tri, je povedal Prešernov nagrajenec, ki je bil s Kurjim pastirjem nominiran za kresnika.

V romanu Petelinje jajce, katerega naslov se navezuje na pravljično izročilo, je skušal obuditi čas, ko je bil v t.i. magični fazi, ki jo otroci doživljajo pri okoli štirih, petih letih, ko si svet razlagajo precej drugače, kot je v resnici. Kot je povedal, je bila ta faza pri njem zelo izrazita, obenem pa je poudaril, da je to magičnost podpiralo tudi nekdanje prekmursko okolje.

Kot dečka so ga imeli za nekoliko čudnega, zato ga je mama peljala k ciganki. Po njegovih besedah se že tu kaže ta "magičnost", saj danes takšne otroke peljejo k psihologu ali psihiatru, tedaj pa so verjeli, da bo pravi nasvet dala kar ciganka. V tem razmišljanju je pisatelja ustavila voditeljica pogovora, ki je navedla zapis v knjigi, ko avtor zapiše, "da je ta ciganka mami povedala, da otrok ni čuden, le veliko ljubezni potrebuje".

Podobno kot je bil kot otrok v magični fazi je bilo po pisateljevih besedah v tej fazi tudi podeželje, v katerem je odraščal. Zaznamovano je bilo namreč z več vplivi, od čiste prvinskosti, ostankov poganstva, vraževernosti s krščansko "pozlato" ter komunistično mitologijo, je naštel. Magično, a obenem tudi čisto stvarno je pisatelj dojemal tudi podobo bele žene, nevidnega bitja, s katerim se je večkrat pogovarjala njegova sicer v krščanski veri vzgojena in globoko religiozna mama.

Na vprašanje STA, zakaj ljudje po njegovem mnenju radi berejo avtobiografije, je odvrnil, da verjetno iz več razlogov, sam pa je bil najbolj navdušen nad nekim bralcem, ki mu je povedal, da ob branju njegove avtobiografije odkriva svoje otroštvo.