Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZAKAJ IMA MOJ HUDIČ KRILA - ROMAN S KRONIKO NEKEGA PREBOLEVANJA

"Roman, ki zaradi slengovske govorice morda na prvi vtis deluje lahkotno, je v resnici kompleksno in občutkov polno delo, kot je življenje - polno ambivalenc, razpetosti med ja in ne, zabavnih, a tudi zelo trpkih trenutkov," so zapisali pri Beletrini. Predvsem pa je knjigo mogoče brati kot kroniko nekega prebolevanja, najsi gre za družinske in ljubezenske odnose, odvisnosti od določenih substanc ali, navsezadnje, bolezen, ki se je nedavno zgrnila nad človeštvo v obliki pandemije. Pripoved je podana v krajših, a povednih in spretno zašpiljenih prizorih, v katerih bralec potuje v času naprej in nazaj, izpisana pa je v za avtorico značilnem duhovitem in brutalno neposrednem slogu.

Tereza Vuk (1976), avtorica romana Creepyatrija in knjige Kolumniatrija, je leta 2012 zmagala na Proznem mnogoboju.

GVERILKE - PRELOMNI ROMAN MINULEGA STOLETJA O USTVARJANJU IN OHRANJANJU SVOBODE

Gverilke so roman, ki bi ga lahko imenovali tudi ep. Obravnava skupino posameznic, ki živijo na suverenem ozemlju, kjer patriarhalni pritiski nimajo svojega mesta. Avtoričina miselna in literarna inovativnost, ki sta ji s to knjigo prinesli tudi izjemno priljubljenost pri bralka in bralcih, se nahaja v preobrazbi konvencionalnega boja v lingvistični boj, v prevzemu konvencionalnih jezikovnih kod in njihovo popolnoma novo strukturacijo, ki je pogoj za izgradnjo novega sveta. Knjiga velja za prelomni roman 20. stoletja o ustvarjanju in ohranjanju svobode, literarno moč pa oblikuje skozi feministično prizivanje zgodovinskega spomina, solidarnosti in aktivne družbenokritične drže, so zapisali pri založbi.

Monique Wittig (1935-2003) je bila francoska pisateljica, filozofinja in teoretičarka. Objavila je okoli 20 romanov, zbirk kratke proze, dramskih del in esejističnih knjig. Njeno avtorsko delo, zlasti pa roman Gverilke, prvič objavljen leta 1969, velja za enega najpomembnejših prispevkov na področju feministične in lezbične književnosti. Za slovenski prevod je poskrbela Suzana Koncut.

POTOVANJE NAŠIH GENOV - POGLED NA ZGODOVINSKO POT DNK

Knjiga bralca popelje na pot davnega potovanja naših prednikov od neandertalcev in denisovcev skozi obdobje nabiralcev, prvih naselbin in prvotnih oblik kmetovanja, migracije narodov, bolezni in vojne do danes. Avtorja v knjigi predstavita nova spoznanja o tem, od kod smo prišli in kaj vse nam je skupnega. Poglobita se v izvor jezikov, v to, kdo vse je vplival na genski zapis sodobnega Evropejca ter od kod so izvirale bolezni, ki so opustošile civilizacije skozi zgodovino človeštva. "Pronicljiva knjiga lepo zariše obrise prazgodovine, nas vodi, da nase, na svojo preteklost ter sedanjost in sodobno družbo v nenehnem gibanju pogledamo povsem drugače in v tem kontekstu poskušamo razumeti pojme, kot so narod, migracije in pripadnost," so zapisali pri založbi. Delo je prevedel Aleš Učakar.

Johannes Krause je po študiju delal na Inštitutu Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, trenutno pa je profesor arheologije in paleogenetike na Inštitutu za arheologijo na Univerzi v Tübingenu. Je eden od vodilnih arheogenetikov, veje znanosti, ki združuje arheologijo z sekvenciranjem DNK in omogoča nove dokaze o naši daljni preteklosti. Knjigo je napisal s podporo novinarja Thomasa Trappeja, ki je glavni urednik časopisa Tagesspiegel za področja politike, zdravstva in znanosti.