Slovenija 7.2.2023 8:27

S slikanico lažji pogovor o najmračnejših poglavjih človeške zgodovine

Maribor, 7. februarja - Z nauki iz zgodovine se je po besedah direktorja Sinagoge Maribor Borisa Hajdinjaka potrebno seznanjati že od malih nog, tudi tistimi najmračnejšimi, kot je holokavst. Dobra iztočnica za pogovor z otroki o takšnih temah je literatura, kakršna je slikanica Kamenček litovskega avtorja Mariusa Marcinkevičiusa.

Ljubljana. Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak. Foto: Bor Slana/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Knjiga je v izvirniku izšla leta 2020 v Vilniusu, v slovenskem prevodu Klemna Piska jo je konec lanskega leta izdala Založba Pivec. Urednica knjige Zala Stanonik je na njeni predstavitvi v ponedeljek zvečer v Mariboru povedala, da so iskali delo, ki bi predstavilo tematiko holokavsta mlajšim otrokom, potem ko so pred tremi leti izdali mladinski roman o holokavstu Nekje še sije sonce avtorja Michaela Gruenbauma.

Slikanica pripoveduje zgodbo o dečku Etanu in deklici Rivki, ki sta doživela usodo številnih Judov med drugo svetovno vojno. "Avtor je v knjigi uporabil mnogo simbolov, skozi katere lahko otroci dojamejo bistvo tega poglavja zgodovine," je povedala Zala Stanonik.

"Prav je, da se otroci in mladina zavedajo, da so v vojnah prav otroci največje žrtve in da je zato spomin in opomin na tako kruta dejanja v človeški zgodovini še kako pomemben," izpostavljajo v Založbi Pivec.

Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak je poudaril, da je ozaveščanje mladih generacij ključnega pomena. "Moramo se zavedati, da se je to zgodilo tukaj, v Evropi, in ne tako daleč nazaj. Mlade je treba naučiti, kaj je prav in kaj ne. Pri holokavstu namreč ni bilo le veliko žrtev, ampak tudi veliko poslušnih izvršiteljev in še več tistih, ki so nemi gledali stran," je dejal.

Spomnil je, da so mladi danes bombardirani z informacijami na vsakem koraku, zato je pomembno, da se jih nauči, katere držijo in katere ne. "Ne smemo jih prepustiti kakofoniji na internetu in spletnih omrežjih, ampak jih je treba opremiti z znanjem, da bodo kos tem pritiskom," je povedal.

Knjižničarka v Mariborski knjižnici Zdenka Gajser je dodala, da so otroci zelo dojemljivi za takšne vsebine. "Velikokrat smo presenečeni, koliko že razumejo in vedo," je povedala. "Edina prava pot do strpnejše družbe je, da se čim več pogovarjamo, znova in znova," je dodala.

Podobne izkušnje ima učiteljica zgodovine na mariborski Osnovni šoli Draga Kobala Marjetka Berlič. Z naslavljanjem tematik, kot je holokavst, se otroci po njenih besedah učijo ne le zgodovine, ampak tudi drugih pomembnih stvari za življenje, kot so pomen prijateljstva med ljudmi in strpnosti v družbi.

S predstavitvijo slikanice Kamenček v Sodnem stolpu so obeležili dan spomina na žrtve holokavsta in slovenski kulturni praznik. Učenci Osnovne šole Starše so ob tej priložnosti odigrali predstavo o holokavstu, ki so jo pripravili v sklopu projekta Krokus.

Projekt je nastal na pobudo združenja HETI na Irskem in spodbuja šolarje, da vsako pomlad posadijo čebulice rumenega žafrana v spomin na 1,5 milijona judovskih otrok, ki so umrli v holokavstu, in na še tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnih grozodejstev. Rumeni cvetovi spominjajo na rumene Davidove zvezde, ki so jih bili Judje prisiljeni nositi v času nacistične vladavine.