Pokrajinski arhiv Maribor letos beleži 90 let

Letos je 90 let, odkar je bil 29. aprila 1933 sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s katerim je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na tem območju sicer sega v leto 1903, ko so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko z idejnim vodjo Francem Kovačičem, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica.

Pokrajinski arhiv Maribor se danes nahaja na Glavnem trgu 7 v Mariboru, poleg tega pa ima še enoti v Ravnah na Koroškem in Murski Soboti.

"Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen. Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin," je pojasnila direktorica.

Dokumenti v arhivu niso uporabni le za raziskovanje zgodovine, ampak jih potrebujejo posamezniki, med drugim ko urejajo lastniška razmerja ali potrebujejo izgubljena spričevala. Letno imajo v tem drugem največjem regionalnem arhivu v Sloveniji okoli 2000 takšnih uporabnikov. Pripravljajo tudi predstavitve in delavnice za šolarje in druge dogodke za širšo javnost, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji arhivskih dokumentov.

Da bi izpostavili pomen knjižnega gradiva, ki ga hranijo, bodo ob 90-letnici pripravili razstavo z naslovom Knjige v arhivu - v službi človeka.

"Knjige se povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje. Razstavili bomo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku in podobno," je povedala direktorica.

Letos načrtujejo tudi odprtje novih prostorov na Glavnem trgu, kjer so v zadnjem letu in pol prenovili razstavišče oziroma predavalnico in uredili sprejemno pisarno, kjer bodo ljudje lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo.

Maja bodo z Zgodovinskim društvom dr. Franc Kovačič pripravili slovesnost ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, v oktobru pa svečano akademijo ob 90-letnici arhiva.

V sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor pripravljajo razstavo 110 let od začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala, v sodelovanju z Mariborsko knjižnico pa razstavo 60 let Festivala Kurirček, ki je potekal v Mariboru v letih od 1963 do 1992.

Z razstavo bodo obeležili tudi 110 let mariborskega Glavnega mostu in 60 let izgradnje Titovega mostu, izdali bodo 50. zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, organizirali 45. mednarodno konferenco o tehničnih in vsebinskih problemih klasičnega in elektronskega arhiviranja ter objavili digitalizirano gradivo fonda Zgodovinskega društva Maribor in Franca Kovačiča.

Medtem ko so novi prostori za enoto v Murski Soboti že v izgradnji, si Pokrajinski arhiv Maribor že vrsto let prizadeva tudi za dodatne prostore v Mariboru. Ideja, da bi zgradili novo stavbo v Parku mladih, je po besedah direktorice "padla v vodo", se je pa pokazala možna lokacija v mestni četrti Tezno. "Pogovori še potekajo," je dejala.