misliPlečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica s svojo monografijo
Ljubljana, 15. februarja - V Atriju ZRC SAZU je v torek zvečer potekala predstavitev decembra lani izdane monografije o Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) arhitekta Jožeta Plečnika izpod peresa Damjana Prelovška, vodilnega raziskovalca Plečnikovega življenja in dela. Po predstavitvi monografije je avtor vodil po eni od najpomembnejših Plečnikovih stavb.
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana.
Knjiga Narodna in univerzitetna knjižnica Damjana Prelovška.
Foto: STA
Ljubljana.
Knjiga Narodna in univerzitetna knjižnica Damjana Prelovška.
Foto: STA
Ljubljana.
Knjiga Narodna in univerzitetna knjižnica Damjana Prelovška.
Foto: STA
Ljubljana.
Katalog razstave Arhitektura Inventura Društva arhitektov Ljubljana.
Foto: STA
Ljubljana.
Katalog razstave Arhitektura Inventura Društva arhitektov Ljubljana.
Foto: STA
Ljubljana.
Katalog razstave Arhitektura Inventura Društva arhitektov Ljubljana.
Foto: STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Urednik Franci Lazarini (ZRC Sazu), avtor monografije Damjan Prelovšek in urednik Tadej Glažar (Fakulteta za arhitekturo UL).
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Atrij ZRC.
Predstavitev monografije z naslovom Narodna in univerzitetna knjižnica.
Avtor monografije Damjan Prelovšek.
Foto: Anže Malovrh/STA
Uredniki monografije so Franci Lazarini z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnost (ZRC SAZU), Tadej Glažar s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Žiga Cerkvenik iz NUK. Vse tri omenjene ustanove so tudi izdajateljice monografije.
Kot je na predstavitvi povedal Lazarini, je monografija sestavljena iz treh delov. Prvi del prinaša Prelovško študijo o sami zgradbi, predzgodovini, zapletih pri izbiri načrta, zbiranju financ, poteku gradnje, letalski nesreči med drugo svetovno vojno ter povojni prenovi stavbe. Drugi del knjige predstavljajo sodobne fotografije NUK, ki jih je posnel avtor monografije sam. Tretji del monografije predstavljajo najrazličnejši Plečnikovi načrti, risbe, skice, ki se nanašajo na NUK.
Prelovškova znanstvena študija je v prvem delu tudi opremljena z množico arhivskih posnetkov, načrtov in podobnega ter historičnimi fotografijami. Kot je dodal Glažar, so nekatere skice in načrti o nastajanju NUK prvič prikazani v tej monografiji, ki naj bi tudi bila vzpodbuda za nadaljnje študije in raziskovanje "tega izjemnega, ne samo arhitekturnega dela".
Glažar je še izpostavil, da je zelo redko, da bi posamezna stavba imela monografijo. Je pa stavba NUK po njegovem mnenju najbolj reprezentativna stavba Slovenije 20. stoletja.
Avtor sam je povedal, da je poskušal v monografiji, ki sicer sledi lanskoletni razstavi NUK Plečnikova knjižnica: Ustvarjena za vse čase, razložiti način, "kako je Plečnik komponiral". In v ozadju ustvarjanja, je prepričan Prelovšek, je v javnosti sicer malo poznana teorija nemškega arhitekta Gottfrieda Semperja o oblačenju.
"Tekstil in keramika sta tista, ki sta po Semperju, pa tudi po Plečnikovem prepričanju izvir vsega, kar se je dogajalo, vse monumentalne arhitekture," je povedal Prelovšek.
Semperjeva teorija je v NUK prisotna v številnih podrobnosti tako na sami stavbi NUK kot tudi v notranjosti, npr. na stopnišču in vhodu v razstavno dvorano.
Fasada NUK je tekstilni ovoj, sestavljena je iz opeke in kamnov, angleška okna pa izstopajo kot tekstilne gube, kar velja tudi za oba portala. Fasada je pisana preproga, ki se ovija okoli stavbe, ter je iz mešanice kamna in opeke, značilnost slovenskih kraških hiš, je opisoval Prelovšek.
Nad vhodom je tudi slovenski grb po Plečnikovi zamisli, ki je po oceni Prelovška estetsko veliko lepši, kot je pa grb, ki je dejansko na slovenski zastavi.
Kot zanimivost je Prelovšek med vodenjem med drugim omenil etruščanske vaze nad vhodom NUK, kar kaže na to, da je bil Plečnik prepričan, da so Etruščani daljni predniki Slovencev. Vhodna vrata v knjižnico pa so nastala po vzoru rimskega Panteona, za katera si je Plečnik želel, da bi bila iz brona, a je bilo to predrago in so bila na koncu ulita iz pločevine. Za dve kljuki, ki sta v obliki konjev, pa je Plečnik prvotno narisal kljuki z dvema psoma.
V Veliki čitalnici je bil prostor za izposojevalca knjig narejen šele tik pred Plečnikovo smrtjo, same stopnice v čitalnici pa so bile prvotno v smeri vhoda, kar je danes drugače. Izredno zanimivi so v čitalnici tako mize kot stoli in mostovži, ki imajo na spodnji strani parket, konstrukcija pa je narejena iz nekdanjih plinskih cevi, za katere je bilo prvotno mišljeno, da bi bile prekrite s tanko plastjo kroma, a tega zaradi pomanjkanja denarja niso storili.
Zaradi varčevanja "vse ni bilo narejeno tako, kot je Plečnik želel", je "nekaj stvari, kjer so Plečnika obšli", je še ugotavljal Prelovšek. Je pa kompozicijsko stavba NUK zelo podobna Plečnikovi cerkvi na barju, ki je bila istočasno grajena, je še povedal in ocenil, da je stavba NUK kljub vsemu Plečnikovo glavno delo.
Ravnatelj NUK Viljem Leban je monografijo o NUK označil za biografijo "zamisli, nastanka in zgodnjega življenja te ustanove" in si zaželel, da bo "morda prišel čas, ko bo treba napisati tudi nadaljevanje, kako je ustanova živela tudi po času", ki ga obravnava sedanja monografija.