Na hitro prelistano 18.2.2023 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 18. februarja - Pri LUD Literatura so izdali zbirko kratkih zgodb hrvaškega avtorja Zorana Pilića z naslovom V Mehiki ni slonov, pri založbi Škuc pa delo avstrijskega pisatelja pod psevdonimom Heinza Hegerja Možje z rožnatim trikotnikom. KUD Sodobnost je izdala knjigo pesmi za otroke Klarise Jovanović Če v juho pade muha.

Ljubljana. Zbirka nagajivih otroških pesmi Če v juho pade muha avtorice Klarise Jovanović. Foto: STA

Ljubljana.
Zbirka nagajivih otroških pesmi Če v juho pade muha avtorice Klarise Jovanović.
Foto: STA

Ljubljana. Prevod pričevanja Heinza Hegra z naslovom Možje z rožnatim trikotnikom. Foto: STA

Ljubljana.
Prevod pričevanja Heinza Hegra z naslovom Možje z rožnatim trikotnikom.
Foto: STA

V MEHIKI NI SLONOV - TEMATSKO RAZLIČNE ZGODBE IZPOD PERESA HRVAŠKEGA PISATELJA PILIĆA

Zbirka kratkih zgodb V Mehiki ni slonov, ki je na Hrvaškem doživela dober sprejem tako pri bralcih kot kritikih, prinaša devet tematsko precej različnih zgodb, družita pa jih današnji, tranzicijski čas dogajanja in zlasti avtorjevo prežemanje opisov težkih, včasih tudi tragičnih življenjskih dogodkov z njemu lastnim, tu in tam črnim humorjem. Zbirko odlikujeta hiter pripovedni ritem in neposreden slog pisanja, kar avtorja še dodatno uvršča med najboljše hrvaške pisce kratkih zgodb, so zapisali pri založbi.

Priznani hrvaški pisatelj in pesnik Zoran Pilić (1966) je doslej napisal pet romanov, pesniško zbirko in tri zbirke kratkih zgodb, prav vsako njegovo delo pa se ob izidu zavihti na vrh hrvaške književne produkcije. Pričujoča zbirka zgodb je prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbel Vasja Bratina.

MOŽJE Z ROŽNATIM TRIKOTNIKOM - LITERARNO POROČILO O MUČENJIH HOMOSEKSUALCEV V ČASU NACIZMA

Heinz Heger je psevdonim avstrijskega pisatelja Johanna Neumanna (1914-1978). Neumann, ki je bil homoseksualec, je bil med drugo svetovno vojno nemški vojak, od leta 1944 pa dejaven v nizozemskem odporu proti nacionalsocializmu. Pričujočo knjigo je napisal na podlagi stenografskih zapisov pogovorov, ki jih je imel z Dunajčanom Josefom Kohoutom (1915-1994). Kohout je bil leta 1939 kot homoseksualec obsojen na šest mesecev zapora in je preživel večletno internacijo kot prisilni delavec v več nemških koncentracijskih taboriščih. Pri pripravi knjige ni sodeloval, prav tako ni želel, da bi svojci izvedeli za njegovo spolno orientacijo. Nekateri osebni podatki v besedilu se razlikujejo od njegove dejanske biografije.

Neumannovo literarno poročilo o Kohoutovih doživetjih med vojno je leta 1972 objavila hamburška založba Merlin. Gre za prvo obsežno pričevanjsko besedilo homoseksualca iz dobe nacionalsocializma, ki je doseglo širšo javnost. Knjiga, napisana iz prvoosebne pripovedne perspektive, je bistveno prispevala k osvetlitvi do tedaj še povsem tabuizirane tematike homoseksualnih zapornikov, ki so v nemških koncentracijskih taboriščih morali nositi rožnate trikotnike in so bili izpostavljeni posebnim oblikam mučenja. Postala je pomembna referenca za nastajajoče gejevsko gibanje v nemškem govornem prostoru ter neke vrste "klasika" taboriščne literature na temo homoseksualnosti. Prevedena je bila v številne jezike. Knjigo je prevedel Andrej Leben.

ČE V JUHO PADE MUHA - NABOR IGRIVIH PESMI ZA OTROKE

V knjigi se v igrivosti in nagajivosti pred mladim bralcem zvrstijo izštevanke, uspavanke, bibarije, šaljive pesmice, v katerih slika naslika slikarja in hiša sezida zidarja, pa tudi bolj meditativne pesmi, na primer o času, ki je ena čudna stvar, ravna in obenem kriva. Klarisa Jovanović se lahkotno poigrava z ljudsko poezijo, preigrava zabavne pesniške skovanke ter tankočutno prisluhne otroški duši in otrokovim skrbem. Pesniška zbirka je namenjena mlajšim bralcem, vendar bo s svojo zvočnostjo in iskrivo duhovitostjo pritegnila tudi nekoliko starejše, so prepričani pri založbi. Pesmi dopolnjujejo ilustracije Štefana Turka.

Klarisa Jovanović, profesorica francoščine in primerjalne književnosti, je pesnica, glasbenica in prevajalka iz novogrščine, makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Piše poezijo in kratko prozo. Pesmi objavlja v literarnih revijah, izdala pa je tudi tri pesniške zbirke: Zgiban prek Mure, Kimono, na otip in Izgnana, ki je bila nominirana za Veronikino nagrado. Podpisuje se tudi pod sedem knjig za otroke.

Štefan Turk je diplomiral iz umetnostne zgodovine na tržaški univerzi. Vzporedno se je učil slikarstva pri tržaškem slikarju Ninu Periziju. Obiskoval je tečaj ilustracije pod mentorstvom Svjetlana Junakovića na mednarodni šoli ilustracije v mestu Sarmede pri Trevisu. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo. Razstavljal je v Sloveniji in Italiji, pa tudi na Japonskem. Ilustriral je več kot 15 otroških knjižnih izdaj doma in v tujini.