misliV Brežicah razstava o Matiji Gubcu, Gubec - razbojnik ali junak
Brežice, 24. februarja - V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah bodo v okviru prireditev ob letošnji 450-letnici velikega slovensko-hrvaškega kmečkega upora oziroma medmuzejskega slovensko-hrvaškega projekta Upor 1573-2023 drevi ob 17. uri odprli gostujočo razstavo Gubec - razbojnik ali junak. Pripravili so jo v Muzeju kmečkih uporov iz Gornje Stubice na Hrvaškem.
Brežice.
Grad Brežice, Posavski muzej Brežice.
Foto: Rasto Božič/STA
Arhiv STA
Razstava o Matiji Gubcu, enem od voditeljev slovensko-hrvaškega kmečkega upora leta 1573, prikazuje, kako so si Gubca predstavljali, ga slikali in opisovali skozi čas, so v Posavskem muzeju pojasnili za STA.
Razstava je sicer razdeljena na štiri sklope. V prvem delu s citati prikazujejo dojemanja tega voditelja upornih kmetov skozi zgodovino. Sodobniki so ga namreč opisovali kot razbojnika, v 19. stoletju so ga nato opisovalci povzdignili v nacionalnega junaka, danes pa se zdi, da Gubčeva avreola nekoliko bledi.
V drugem delu predstavljajo izide raziskovanja s posebnim poudarkom na njegovem pravem imenu, Ambrož ali Matija. Tretji del razstave Gubca predstavlja v luči popularne kulture in umetnosti, njen četrti del pa se ukvarja z vprašanjem njegove smrti - so ga resnično ubili, kot pravi mit, ali je živel dalje.
Razstava na koncu vabi k razmisleku o socialni pravičnosti in sprašuje, če je ta še živa, ali jo tranzicija pokopala. Avtorici razstave sta Vlatka Filipčić Maligec in Lidija Kelemen, so še zapisali v Posavskem muzeju. Razstava bo v Brežicah na ogled do 10. maja.
Upor - Buna - Revolt 1573-2023 je sicer medmuzejski projekt Galerije Božidarja Jakca, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzeja mesta Zagreb in brežiškega Posavskega muzeja.
Ob omenjeni obletnici partnerji v svojih okrožjih ob priložnostnih razstavah med drugim pripravljajo še strokovna predavanja, pedagoške delavnice in vodstva po krajih kmečkega upora, izdali bodo skupno publikacijo.
Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je kmečki upor iz leta 1573 v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine.
Do kmečkih uporov je sicer na Slovenskem v fevdalizmu prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let, pojavljali pa so se predvsem zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa.
Za glavne veljajo koroški kmečki upor leta 1478 zaradi davkov in turških vpadov, slovenski kmečki upor leta 1515 zaradi graščinskih bremen in težav v kmečki trgovini, omenjeni slovensko-hrvaški upor med letoma 1572 in 1573 zaradi davkov in težav v kmečki trgovini, drugi slovenski upor leta 1635 in tolminski kmečki upor iz leta 1713 zaradi podobnih vzrokov.