Z vilenico nagrajeni avstrijski pisatelj Josef Winkler praznuje 70 let

Winkler je med drugim prejemnik Büchnerjeve nagrade, dobitnik avstrijske državne nagrade za umetnost in veliki nagrajenec 36. festivala Vilenica. Hkrati je, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, za nekatere sovražnik, celo objekt sovraštva, ki se nikoli ni izogibal konfliktom, ne z izvorno družino ne z domačo skupnostjo ali avstrijsko politično elito.

Na svoj današnji rojstni dan bo avtor v celovškem literarnem muzeju Roberta Musila bral iz svoje knjige Mati in svinčnik, ki je izšla pred desetimi leti. Avstrijski radio Ö1 bo prihodnji teden predstavil njegov portret z naslovom Vsak stavek človeški obraz. Pisatelj Josef Winkler avtorjev Christine Höfferer in Andreasa Klonerja.

Za 22. maj je v okviru Celovškega festivala napovedan literarno-glasbeni festivalski večer z literaturo Josefa Winklerja in glasbo iz Indije pod naslovom Koroška leži ob Gangesu.

Josef Winkler bi prvotno moral postati duhovnik, a je, kot je sam nekoč povedal za ORF, njegovo vero uničila verska vzgoja. Literarna kariera 3. marca 1953 rojenega Winklerja, ki je kasneje imel različne službe, se je začela leta 1979 s prvim romanom Menschenkind (Človeški otrok) v okviru trilogije Divja Koroška, ki ga je izdal pri nemški založbi Suhrkamp. Tej je ostal zvest vse do danes.

V trilogiji Divja Koroška (1979 in 1982) gre za prikaz lika uporniškega sina, tiranskega očeta in zatirane matere, ki ostajajo triada njegovih del o Koroški vse do poslovilnih tekstov ob smrti staršev. Od očeta se je poslovil v delu Roppongi. Rekviem za očeta leta 2007, v katerem obravnava odnos do očeta, ki je sinu, pisatelju, nekoč dejal, naj o njemu piše, karkoli želi, le druge vaščane naj pusti pri miru, hkrati pa mu je prepovedal priti na svoj pogreb. Od matere se je poslovil v delu Mati in svinčnik, ki je izšlo leta 2013.

Pred tem je med drugim leta 1996 izdal roman Domra. Na obrežju Gangesa, leta 2008 pa Trepalnico si izpulim in z njo do smrti te zabodem. Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod njegovega romana Natura morta: rimska novela.

V svoji zadnji knjigi Die Ukrainerin (Ukrajinka) (2022), ki je prvič izšla leta 1984 kot serijski roman in zdaj z novim epilogom, predstavlja življenjsko zgodbo ukrajinske kmetice, ki so jo marca 1943 odpeljali na prisilno delo. Sam je leta 1981 bival pri njeni družini, da bi dokončal svoj roman Muttersprache (Materni jezik), zadnji del trilogije Divja Koroška.

Za avstrijski Kleinen Zeitung je tudi razkril morebitni naslov svojega naslednjega dela: Ich bei Tag und du bei Nacht (Jaz podnevi in ti ponoči).