Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TAMARINDINA ZGODBA - ROMAN IZPOD PERESA TAMILSKEGA PISATELJA

Vse v romanu Tamarindina zgodba izhaja iz življenja starega drevesa, ki stoji sredi vrvečega mesta kot slepi opazovalec vsega, kar se godi okrog njega, vzpona in zatona generacij, človeškega pohlepa, dobrote, sebičnosti, požrtvovalnosti, ljubezni in sovraštva. Ko se politiki v imenu napredka zavežejo modernizaciji, naravni kotički mesta, katerih mitsko preteklost še častijo stari Damodara Asan in mladina, ki posluša njegove zgodbe, počasi izginejo. Toda mesto, četudi nepopravljivo poškodovano, ostaja polno življenja in lepote, so zapisali pri založbi,

Sundara Ramaswamy (1931-2005) je priznani tamilski pisatelj. Njegova dela izdajajo pretanjen občutek za jezike njegove dežele ter nezgrešljivo spoštovanje tradicije. Za svoje delo je dobil nagrado Katha Chudamani (2004) in nagrado za življenjsko delo Univerze v Torontu (2001). Njegova prva romana, Tamarindina zgodba (1966) in JJ: Some Jottings (1981), sta postala kultna, njegove knjige so tudi v zbirki sodobnih klasikov založbe Penguin. Samo v tem tisočletju je bilo prodanih več kot 125.000 izvodov Tamarindine zgodbe v tamilščini in verjetno je to še danes najbolj prodajano tamilsko literarno delo. Za slovenski prevod je poskrbela Maja Kraigher.

KJE SE SKRIVA LUCIJAN? - SLIKANICA NA TEMO ŽALOVANJA

Avtorico Ivo Bezinović-Haydon je ganila travmatična smrt otroka znanke. Napisala je besedilo, v katerem skuša najti odgovor na vprašanje, kako razmišljati o življenju po smrti. Ob izgubi bližnjega odrasli težko najdejo kakršnokoli uteho ali upanje, še težje pa je potolažiti otroke, ki ne morejo razumeti, kaj se je zgodilo njihovemu staršu, bratu, sestri, prijatelju.

Besedilo slikanice ujame pogovor med deklico in njeno mamo, ki bralca "odene v toplo misel, da so naši bližnji, ki jih fizično ni več, vedno prisotni v nas samih": "Tudi kadar se zdi, da ga nikjer ni, je povsod in v vsem okrog nas. Ne moremo ga videti, lahko pa ga začutimo. Morda je v dežju, morda je v glasbi, morda pluje po morju z našimi bližnjimi, ki jih ni več med nami, a so za vedno v nas," piše na zavihku knjige, katere besedilo je prevedla Sara Virk.

Podobe je prispevala nagrajena ilustratorka Hana Tintor, ki je z Ivo Bezinović-Haydon ustvarila že slikanico Moja babica ne ve, kdo sem. Slikanica Kje se skriva Lucijan? je bila izbrana za eno najlepše oblikovanih hrvaških knjig v letu 2022.

Iva Bezinović-Haydon (1981) se je rodila na Reki. Diplomirala je iz hrvaščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Enajst let je živela v ZDA, na Madžarskem in v Nemčiji, pred kratkim se je vrnila v Zagreb. Delala je kot prevajalka, profesorica, lektorica, večino časa pa je vodila šolo hrvaščine za tujce.

OBISKI - ZGODBE, KI DAJEJO VPOGLED V ZAKULISJE DRUŽINSKIH TRAVM IN FRUSTRACIJ

V zgodbah pod skupnim naslovom Obiski se razkrijejo navidezno idilične družine, prijateljstva ali zgolj naključni odnosi, v katerih se skrivajo nerazrešene travme in frustracije, ki izbruhnejo v najrazličnejših oblikah in prinašajo vrsto posledic. Zgodbe Samante Hadžić Žavski "bralcu prigovarjajo, naj premisli, kje so meje njegove lastne vesti, in predenj postavljajo ogledalo, ki zrcali paleto njegovih lastnih občutij. Najsi gre za trenutke, v katerih si dovoli biti ranljiv, maščevalen, šibak ali brutalen, v zgodbah začuti tako svoje kot tudi družbene rane", so zapisali pri založbi in dodali, da obiski ne predstavljajo nekega namišljenega sveta - gre za naš vsakdanji svet, ki ga pisateljica spretno pne na okvir svoje imaginacije. Avtorica s preprostim in lahkotnim slogom uravnoteži vsebino pripovedi, ki izpostavljajo družinske travme, stiske žensk, ujete v družbenih vlogah in razmerjih, in ranjene moške z življenjskimi frustracijami.

Samanta Hadžić Žavski, rojena leta 1993 v Celju, je kratko prozo začela pisati med študijem primerjalne književnosti. Leta 2019 je izdala kratkoprozni prvenec Serijski morilec, ki je bil dobro sprejet tako med bralci kot pri kritikih.