Pri založbi Škrateljc strip o Cukrarni in protagonistih slovenske moderne

Zgodba stripa pripoveduje o nekem večeru ob koncu 19. stoletja, ko so se v Cukrarni sešli štirje mladeniči, štirje pesniki, in začeli umetniško smer, ki je predrugačila in požlahtnila slovensko poezijo ter še danes nagovarja vse generacije, so dodali.

Strip je, kot je na današnji predstavitvi v Galeriji Cukrarna povedal urednik Uroš Grilc, predstavljal velik ilustratorski izziv, pri čemer je Vukotiču uspelo vse dimenzije - zgodbo Cukrarne in Ljubljane, zgodbo štirih junakov moderne in poetičen scenarij - povezati v nežno in navdihujočo celoto.

Vukotič je povedal, da se je veliko ukvarjal s tem, kako začiniti izrazito poetični scenarij, a pri tem ne zapasti v banalnost in prav tako ne v pretirano temačno abstraktnost. Izziv je bil, kako z stripovsko poetiko združiti na videz nezdružljivo: depresivno - humorno, zgodovinsko točno - poetično, monumentalno - vsakdanje, sladko - kislo. "Na koncu sem vse skupaj posul s sladkorčki oz. v tem primeru cukrčki," je dodal.

Žiga X Gombač je povedal, da mu je ustvarjanje stripa Cukrarna. Zgodba slovenske pesniške duše že od samega začetka predstavljalo velik izziv že zaradi pomembnosti same tematike - moderne. Dodal je, da se strip v njem odprl neke nove avtorske registre, za katere ni vedel, da jih ima. Kot ključno v procesu ustvarjanja je izpostavil raziskovanje tako zgodovine Cukrarne kot biografij četverice. Tako je imel na voljo ogromno materiala in informacij, ki jih je bilo nato potrebno združiti s spoštljivim pristopom. V zgodbo je vpeljal še dve protagonistki - Muzo in Smrt - ki pravzaprav pripovedujeta zgodbo, poleg tega bralca uvedeta vanjo.

Zgodovino Cukrarne je na novinarki konferenci orisal Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je k stripu prispeval spremno besedo. Spomnil je, da razmere v Cukrarni že od sredine 19. stoletja niso bile najboljše, da je bila primerna le za vojsko in za najrevnejše, ki so se naselili v njej. Po potresu leta 1895, ki je še zaostril stanovanjsko stisko v Ljubljani, so pozimi v Cukrarno prišli živeti tisti, ki niso imeli kam drugam. V letih, preden se začne zgodba stripa, je bil tu socialni rob in v takih okoliščinah sta se tu naselila Dragotin Kette in Josip Murn - Aleksandrov. V Cukrarni sta se družila z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Tu je četverica imela prostor, kjer se je lahko srečevala in ustvarjala.

Po Grilčevih besedah je Cukrarna prostor, ki je bil zaznamovan z bedo, trpljenjem in marginalnostjo vseh vrst. Obenem je prostor, kjer je pesniška umetnost v Sloveniji dočakala novo veliko poglavje. Zgodba je zato tudi polna svetlobe, upanja in navdušenja ter zavedanja štirih akterjev, da ustvarjajo neka novega.

Strip je izšel s podporo Javne agencije RS za knjigo in ob sodelovanju Javnega zavoda Mladi zmaji ter Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Predstavitvi je na parkirišču ob Cukrarni sledil glasbeni nastop z naslovom Ko strip zapoje Urha Mlakarja, ki je poetiko stripa Cukrarna uglasbil na sodoben način.