Tretja edicija Feminističnega filmskega festivala FeFi na spletu, v Ljubljani in Mariboru

"FeFi gleda in vidi ter daje prednost ženskemu pogledu. Izpostavlja nevidne, zatirane, potiskane na obrobje, a žilave ženske zgodbe, ki krojijo in prekrojujejo tok zgodovine," so zapisali v Društvu za razvoj filmske kulture Maribor, pri katerem so leta 2021 organizirali prvi feministični filmski festival v Sloveniji. Pretekla dva sta potekala izključno na spletu, tokrat bodo projekcije na ogled tudi v živo.

V vsakoletni sekciji Retro se posvečajo Prešernovi nagrajenki Emi Kugler. Soorganizatorka festivala Jana Burger je za STA povedala, da so jo k festivalu povabili s priznanjem, da je "multidisciplinarna umetnica in predstavnica neodvisne scene", katere filme je zaradi izrazitega avtorskega pečata zelo težko spregledati. Predstavili bodo njena zgodnja dela iz devetdesetih let.

Kratki video filmi Hidra, Tajga, Postaja 95 in Obiskovalec bodo tekom festivala na ogled v mariborskem GT22 in na spletu, v Ljubljani pa si bo filme mogoče ogledati v soboto 11. marca ob 17. uri v Placu, kjer se bo pogovoru pridružila tudi Ema Kugler.

"Dotični prizorišči smo izbrali zato, ker želimo poudariti pomen avtonomnih prostorov v Sloveniji. Hkrati pa si kot neodvisni festival z malo finančne podpore, ki jo prejmemo le od mariborske občine, težko privoščimo nekomercialni najem prizorišč v Ljubljani," je povedala Burger.

V Bazi slovenskih filmov so filmi iz vseh treh sekcij brezplačno na ogled do nedelje 12. februarja. Da festival ohranijo tudi na spletu, so se odločili zato, da si filme lahko ogleda čim širša publika. "Torej ne samo ljudje, ki živijo v mestih, pa bi lahko prišli na dogodke, in ne samo tisti, ki si vstopnice lahko privoščijo," je še povedala soorganizatorka.

Sekcija Zdaj! se letos osredotoča na temo migracij in prinaša tri aktualne dokumentarce dveh prodornih slovenskih filmark. Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler pripovedujejo o upih treh afganistanskih žensk, ki se želijo osvoboditi spon patriarhalne družbe tako, da bi postale smučarske trenerke, a se ob prihodu v Evropo soočijo s številnimi oblikami zatiranja. Obzornika 670 in 2021 montažerke in snemalke Nike Autor pa nas popeljeta v obmejne gozdove, od koder zadnje desetletje slišimo zgodbe, ki so posledica nasilnega evropskega mejnega režima.

Prihodnost ženskega filmskega ustvarjanja napovedujejo v sekciji Frišno, kjer se bodo predstavljale študentke Filmske šole akademije uprizoritvenih umetnosti v Pragi FAMU in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani AGRFT. Avtorice filmov s svežimi pristopi obravnavajo položaj sodobne ženske in patriarhalno zatiranje ter hkrati ponujajo vpogled v ženske skupnosti, ki jih zaznamujejo solidarnost, vzajemnost, iskrenost in podpora, so še zapisali organizatorji