Regijski posveti ministrstva za kulturo uvod v spremembe nacionalnega programa za kulturo

Prvi posvet se bo začel v sredo v Celju. Ta teden bo posvet še v petek v Kranju, naslednji teden sledita posveta v Trbovljah in Krškem. V Mariboru bo posvet 29. marca, nato naslednji dan v Murski Soboti. Aprila so načrtovani posveti še v Novem mestu, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Kopru in 21. aprila kot zadnji v Ljubljani.

Omenjeni posveti bodo tako potekali v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Nanje ministrstvo vabi vse deležnike v kulturi, kot so samozaposleni in drugi zaposleni v kulturi, javni zavodi, nevladniki, ljubitelji in prvič tudi občinstvo, ter predstavnike občin, razvojnih agencij in drugih resorjev. S strani ministrstva bodo na posameznih posvetih ministrica za kulturo Asta Vrečko oziroma državna sekretarja Marko Rusjan in Matevž Čelik Vidmar ter drugi predstavniki ministrstva.

Ob začetku posveta bo v sredo tudi zaživel poseben spletni obrazec, prek katerega bo ministrstvo zbiralo morebitne predloge zainteresirane javnosti.

Izsledke posvetov in ostalih predlogov bodo nato na ministrstvu za kulturo proučili, tako da naj bi jeseni sledila formalna razprava o samem predlogu spremenjenega NPK in ustreznem akcijskem načrtu, ki ga doslej še ni bilo. Oba dokumenta naj bi bila nato do konca leta sprejeta na vladi in vložena v parlamentarno proceduro.

Kot je v današnji izjavi za medije povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko, bo NPK kot strateški dokument opredelil celotno področje kulture in umetnosti, zato je dobro, da so pri njegovi pripravi vključeni vsi deležniki. Od posvetov si na ministrstvu želijo, da bi slišali čim več konkretnih predlogov.

Na ministrstvu za kulturo sicer že vse od začetka septembra, ko je začel delovati direktorat za kulturne politike, poteka strateški razmislek o NPK in viziji strategije Slovenije na področju kulturne in umetnosti.

Kot je še povedala ministrica Vrečko, gre za model, ki bo vključujoč, sodoben, odprt in dostopen vsem skupinam ljudi, in vizijo, kam si Slovenija kot država želi priti in kakšno vlogo imata kultura in umetnost v slovenski družbi. Pri tem bo seveda potrebno tudi medresorsko sodelovanje, saj, kot je dejala ministrica Vrečko, ni resorja, ki se ne bi dotikal kulture in umetnosti.

V ospredju razmisleka o prihodnji kulturni politiki je tudi dostopnost kulture, kar naj bi bilo omogočeno vsem, tudi starejšim, gibalno, senzorno oviranim, socialno šibkejšim in drugim, ki jim bila kultura na tak ali drugačen doslej morda nedostopna. Kultura naj bi tako postala eden od predpogojev za ustvarjanje družbe enakosti, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja.

Namen spremenjenega NPK je sicer doseči transparentno, mrežno in sledljivo vez med posameznimi ukrepi ter strateškimi cilji in izzivi, ki naj bi bili vključeni v tri stebre. Prvi steber bo kulturo vzpostavil kot temeljni gradnik za vključujočo in povezano družbo. Drugi steber se bo ukvarjal z zagotavljanjem umetnosti in kulture kot javnega dobrega. Tretji bo prek zasledovanja razvojnih ciljev kulturo vzpostavil kot gradnik trajnostne prihodnosti.

Poleg spremembe NPK in sprejema njegovega akcijskega načrta na ministrstvu za kulturo za letos načrtujejo tudi spremembo krovnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter reformo statusa samozaposlenih v kulturi. Poleg omenjenih 12 posvetov v mesecu in pol bodo na ministrstvu ustanovili tudi posebno delovno skupino za pripravo obeh dokumentov, medresorsko delovno skupino in niz fokusnih skupin za prečne politike.

Državni zbor je nov NPK za obdobje 2022-2029 sprejel lani februarja, še v času prejšnje vlade, ko je bil po petih letih sprejet nov strateški dokument za kulturo.