Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MOBY DICK ALI KIT - ROMAN KOT PARABOLA O POSAMEZNIKU, DRUŽBI IN NJUNI UMEŠČENOSTI V NARAVO IN VESOLJE

"Recite mi Ishmael" velja za najbolj znan uvodni stavek iz zgodovine svetovne književnosti, so zapisali pri Beletrini. Roman prinaša zgodbo kapitana Ahaba in njegovega obsesivnega lova na belega kita glavača, ki mu je na neki prejšnji kitolovski odpravi odgriznil nogo. Pripovedovalec Ishmael bralca z ladjo Pequod vozi po širjavi oceana, vse do vnovičnega dramatičnega srečanja z Moby Dickom, ki mu sledi bridek konec. V svoji obsedenosti Ahab za seboj potegne celotno moštvo kitolovke, preživi samo Ishmael. "Zakladnica slik duha tedanjega časa, opisov zgodovine in veščin kitolovstva," so zapisali pri založbi.

Spremno besedo k romanu je zapisal Igor Divjak, ki je med drugim opozoril na aktualnost dela. Po njegovih besedah je Moby Dick ali Kit "izjemno zanimiv roman tudi za bralce 21. stoletja, ne le kot pričevanje o nekem minulem čas,u ampak kot parabola o posamezniku, družbi in njuni umeščenosti v naravo in vesolje". Za prevod romana je poskrbel Jernej Županič.

Herman Melville (1819-1891) je eden največjih ameriških pisateljev in eno največjih literarnih imen v svetovnem merilu. Zaradi finančnega propada družine Melville ni pridobil višje izobrazbe, veliko pa je bral in sodeloval v debatnih krožkih. Prvo službo je dobil že pri 13. letih, delal na trgovskih, vojaških in kitolovskih ladjah in kmalu zatem začel pisati.

TRUP - KNJIGA O VZTRAJNOSTI PREŽIVETJA, KJER TO NI ROMANTIČNI KONCEPT, TEMVEČ GARANJE

Xan Phillips v delu Trup piše o "družbeni smrti", nevidnosti, o življenju v diaspori, izkoreninjenosti, praznini, pa o celjenju te praznine, tudi z intimnostjo, ljubeznijo, sicer vselej obdano z zgodovino terorja ali z zamišljanjem potencialnosti, denimo afriških kulturnih kontekstov, kot v pesmi Ti in jaz, če jih ne bi izkrivila, kot pravi Phillips, evropska manipulacija. Piše tudi o vztrajnosti preživetja, kjer preživetje ni romantični koncept, temveč garanje, težaško delo. Trup je posoda za prtljago, pravi pesnik, je pa tudi razvoj, je travma, je spomin, je njuna manifestacija v jeziku. "Xan Phillips nam v svojem presijajnem pesniškem jeziku ponuja perfektno izpisano nenaivnost do zgodovine," je v spremni besedi zapisala Nataša Velikonja, ki je z Nino Dragičević prevedla delo.

Xan Phillips predstavlja vznikajoč glas mlajše generacije afriškoameriških LGBT+ avtorjev. Podpisuje se pod dve pesniški zbirki: Reasons for smoking (2018), ki je prejela nagradi Seattle Poetry Review in Gigantic Sequins, ter Hull (slovensko Trup), ki je bila nagrajena z Withing Award (2021), nagrado Judith A. Markowitz (2020) in nagrado Lambda (2020). Zbirka predstavlja pesniško artikulacijo ranljivosti, ki jo oblikujejo sodobni rasizmi in transfobija ter njihova zgodovinska izhodišča. Zbirka Trup je zanesljivo eden pomembnejših in svežih pristopov k preživetveni vztrajnosti v prostoru, ki oboje, preživetje in vztrajnost, konsistentno odreka točno določenim družbenim skupinam, so zapisali pri založbi.

MEDVEDARJEV SIN - MLADINSKI ROMAN Z VEČ TEMAMI, OD DRUŽBENE NEENAKOSTI, KRIMINALA DO POMENA ZNANJA

Protagonist mladinskega romana, nadarjen fant Ciprian, je vajen, da njegova družina nikoli ne ostane dolgo na istem kraju. Očetu pomaga pri borbah z medvedom, po zadnjem nastopu pa se zaplete. Njegovo družino preganjajo policija in lokalni prebivalci, zato je po spletu okoliščin primorana sprejeti ponudbo dveh neznancev in se zateči v Pariz. Vendar se obljube o boljšem življenju izkažejo za lažne in družina je za preživetje prisiljena delovati v kriminalnem podzemlju, ki ga vodi lokalna mafija. Nekega dne Ciprian v parku opazi igralce šaha. Igra ga povsem prevzame, sploh zato, ker jo je sposoben odigrati v glavi, čeprav o šahu ne ve ničesar. To pa je začetek popolnoma drugačnega življenja.

Medvedarjev sin je roman o družini, ki se pogumno spopada z najtežjimi življenjskimi preizkušnjami. Zgodba o nadarjenem fantu z obrobja družbe, ki mu šah in šola odpreta vrata v popolnoma nov svet, je polna iztočnic za pogovore o družbeni neenakosti, kriminalu in trgovini z ljudmi, obenem pa tudi o pomenu šolanja in znanja. Roman je leta 2017 prejel francosko nagrado Prix Sorcieres. Za slovenski prevod je poskrbela Jedrt Maležič.

Xavier-Laurent Petit (1956) se je po študiju filozofije zaposlil kot učitelj in nato ravnatelj. Napisal je številne druge romane za mladino, večino snovi zanje pa je našel v aktualnem tisku, ki poroča o pestrem družbenem dogajanju po svetu.