Pred stoletjem umrla francoska zvezdnica 19. stoletja Sarah Bernhardt

Kot ugledna igralka je pridobila vzdevek božanska Sarah. Na začetku filmskega obdobja je tudi zaigrala v nekaj pionirskih filmskih posnetkih.

Ob stoletnici njene smrti, 26. marca 1923, je francoska tiskovna agencije AFP objavila nekaj najbolj osupljivih podrobnosti iz življenja ekstravagantne in nadarjene igralke ter stilske ikone, ki je bila znana tudi po svojem ekscentričnem življenju,

"Bila je prva svetovna zvezda (...) Da bi jo lahko danes primerjali, bi morali v eni osebi združiti Madonno, Lady Gaga, Rihanno, Beyonce in Michaela Jacksona," je za AFP povedal zgodovinar in zasebni zbiratelj Pierre-Andre Helene.

Kot obraz Francije v tujini je postala živi mit, saj je kot Kleopatra, Kordelija ali Hamlet v preobleki očarala občinstvo tako v Evropi kot Severni in Južni Ameriki, Rusiji in Avstraliji.

Moški v New Yorku so metali svoje plašče na tla v upanju, da bo hodila po njih, v Avstraliji pa so bili "prizori histerije z več deset tisoč ženskami, ki so jo hotele videti, se je dotakniti", je še povedal Helene.

Sarah Bernhardt, ki je kot igralka zaslovela s svojimi prizori smrti, je tudi doma občasno spala v krsti, ki jo je spremljala tudi na turnejah.

Na klobuku je nosila nagačenega netopirja, doma pa imela geparde, tigra, levje mladiče, opico in aligatorja poimenovanega Ali-Gaga, ki je umrl
zaradi preveč popitega mleka in šampanjca.

Bila je tudi muza številnih pisateljev in dramatikov, med drugim Victorja Hugoja in Edmonda de Rostanda, ki je med drugim napisal dramo Cyrano de Bergerac. Med njenimi številnimi ljubimci naj bi bili Napoleon III, valižanski princ Edvard, ki je kasneje postal kralj Edvard VIII., in češki umetnik Alfons Mucha.

Med obleganjem Pariza leta 1870 v času francosko-nemške vojne je zelo domoljubna Sarah Bernhardt gledališče Odeon na levem bregu reke Sene spremenila v vojaško bolnišnico in osebno skrbela za ranjence.

Po besedah njenega biografa Roberta Gottlieba je bila Sarah Bernhardt znana tudi po "prikrivanju, izogibanju, namernemu pozabljanju, neiskrenih razkritjih in navadnih lažeh", pa naj je šlo za datum ali kraj njenega rojstva, identiteto njenega očeta ali moškega, ki je bil oče njenega sina.

Natančnost tako ni bila njena močna stran. Bila je popolna realistka, ko se je ukvarjala s svojim življenjem, a hkrati neusmiljena pravljičarka, ko je pripovedovala o njem. Zakaj bi pristala na kaj drugega kot na najboljšo zgodbo? " je zapisal Gottlieb v knjigi Sarah iz leta 2010.

Leta 1915, ko je bila stara 71 let, so ji amputirali desno nogo nad kolenom, potem ko je padla na odru, ko je med Tosco skočila s parapeta. Po operaciji sta jo nosila dva nosača v sedežu v slogu Ludvika XV. Kljub temu je med prvo svetovno vojno vztrajala pri nastopih za francoske vojake na frontah, leta 1916 pa je še zadnjič nastopila na turneji po Združenih državah Amerike.