Med novostmi Mladinske knjige tudi tretji roman Johna Williamsa in roman o cepljenju
Ljubljana, 22. marca - Pri Mladinski knjigi so izdali štiri prevodna dela: roman Johna Williamsa Klavčev prehod, tretje prevedeno delo, za katerega je poskrbela Breda Biščak, nigerijski roman Kako je umrl Vivek Oji, ki ga podpisuje nebinarna oseba Akwaeke Emezi, delo Emily Edwards Čreda in roman Italijanke Giulie Caminito Voda v jezeru ni nikoli sladka.
Klavčev prehod je tretji Williamsov roman, ki ga je poslovenila Breda Biščak, ki je pred tem prevedla že roman Avgust, za katerega je prejela Sovretovo nagrado, ter Stoner, trenutno pa prevaja Williamsovo biografijo.
Protagonist romana Klavčev prehod je harvardski študent, ki se odpravi na Divji zahod skupaj z izkušenim lovcem na bizone v želji, da bi našel sebe. Avtor je želel ustvariti dekonstrukcijo klasičnih ameriških vesternov, ki so na zelo stereotipen način opisovali boj med belci in Indijanci. Kot je pojasnila prevajalka, je založba izvirnik leta 1960 izdala s ceneno naslovnico, New York Times pa je objavil negativno kritiko romana in ga označil za vestern, s čimer je okrnil Williamsov profesorski ugled. Williams je bil med drugim zaslužen za vpeljavo študija kreativnega pisanja, je povedala Breda Biščak.
Naslovni junak romana Kako je umrl Vivek Oji je mlad fant, ki odrašča v nigerijski družini, ki nima nobenega posluha za njegovo drugačnost; to malo lažje razkrije v skupini prijateljev, je povedala urednica Darja Marinšek. Roman je pisan kot triler, odslikava pa tudi družbeno realnost Nigerije.
Prevajalka Katja Zakrajšek je pojasnila, da je skozi roman predstavljena tudi LGBT skupnost v Nigeriji, ki je v tej afriški državi tudi literarno močna. V delu je prestavljen srednji sloj in nigerijsko urbano okolje, ki ni del stereotipno revne Afrike.
Čreda je prvenec britanske avtorice Emily Edwards, v katerem piše o tanki meji med svobodno izbiro in družbeno odgovornostjo pri cepljenju. Osrednja tema ni cepljenje proti covidu-19, ampak proti otroškim boleznim. V veliki Britaniji so namreč znani po zajetnem cepljenju dojenčkov, ki v prvih mesecih prejmejo kar 23 različnih cepiv, je pojasnila prevajalka Nataša Müller.
Glavna junakinja romana Voda v jezeru ni nikoli sladka je zagrenjena najstnica Gaja, ki odrašča v zelo revni rimski soseski. Ob materi, ki ji deli staromodne nasvete, češ naj bo pridna in ima sklonjeno glavo, postaja vse bolj jezna na svet. Roman, ki ga je prevedla Daša Perme Jurjavčič, se po uredničinih besedah lahko bere tudi kot knjiga o brezizhodnosti mladih generacij.