Na hitro prelistano 25.3.2023 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 25. marca - Pri založbi Hart so izdali knjigo Janeza Bogataja z naslovom Vivat academia, vivant professores! s podnaslovom Šege in navade maturantov na Slovenskem, pri KUD AAC Zrakogled pa delo Hierarhija in drugi eseji Miklavža Komelja. V zbirki Klasična Beletrina je istoimenska založba izdala roman japonskega pisatelja Jun'ichira Tanizakija Kakor komu drago.

Ljubljana. Knjiga avtorja Janeza Bogataja z naslovom Vivat academia, vivant professores! Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Janeza Bogataja z naslovom Vivat academia, vivant professores!
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Jun'ichirōja Tanizakija z naslovom Kakor komu drago. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Jun'ichirōja Tanizakija z naslovom Kakor komu drago.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Miklavža Komelja z naslovom Hierarhija in drugi eseji. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Miklavža Komelja z naslovom Hierarhija in drugi eseji.
Foto: STA

VIVAT ACADEMIA, VIVANT PROFESSORES! - KNJIGA O MATURANTSKEM PROSLAVLJANJU

Knjiga odstira bogat zgodovinski razvoj proslavljanja mature z vsemi spremembami, novostmi in opuščanji pojavnih oblik obredov. Zato je v prvi vrsti namenjena vsem maturantkam in maturantom, ki so ali še bodo opravljali maturo, ki velja za zrelostni izpit. Pričujoča knjiga naj bi spodbudila tudi večjo skrb za zbiranje in ohranjanje dediščine maturantskih proslavljanj in obredov. V nekaterih gimnazijah na Slovenskem prav zgledno skrbijo za to področje gimnazijskega življenja, drugod spet z vsako generacijo maturantov odhajajo v pozabo številne podrobnosti. Jubilejnim gimnazijskim kronikam bi lahko v prihodnje namenili več pozornosti in tako ohranjali spomin na čas gimnazijskega življenja, so zapisali pri založbi.

Janez Bogataj (1947) je doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti. Od 1972 do 1974 je bil zaposlen kot kustos etnolog v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, leta 1974 je bil asistent na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU, od 1975 dalje pa je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil v naziv rednega profesorja izvoljen leta 1998, po upokojitvi leta 2009 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja. Opravil je številne raziskave s področij gastronomije in kulinarike, rokodelstva, kulturne dediščine, turizma, turizma na vasi, poslovnih in protokolarnih daril ter šeg in navad. Njegova bibliografija šteje čez 2500 del, od teh je čez 80 samostojnih in soavtorskih domačih ter tujih knjižnih izdaj. Več njegovih knjig je bilo nagrajenih. Leta 2015 je bil odlikovan z redom za zasluge.

HIERARHIJA IN DRUGI ESEJI - NADALJEVANJE KOMELJEVIH ESEJEV NUJNOST POEZIJE

Knjiga esejev Hierarhija v vsebinskem in simbolnem smislu predstavlja nadaljevanje zbirke esejev Nujnost poezije iz leta 2011, za katero je Komelj prejel Rožančevo nagrado. V njej je zbranih devet esejev o umetnosti in poeziji v razmerju do nekaterih temeljnih protislovij današnjega časa.

Hierarhija se posebej osredotoča na negotovost v simbolnem, kot se manifestira v sodobni umetnosti in poeziji, v perspektivah drugačnih izkušenj in drugačnih časov. Komeljevi eseji poskušajo zarisati krizo, ki jo danes razbiramo v nemoči soočanja s simbolnim, obenem pa poskušajo v manifestacijah, povezanih s to nemočjo, odkrivati tudi tendence, ki bi lahko peljale onkraj.

Miklavž Komelj (1973) je pesnik, prevajalec, umetnostni zgodovinar in avtor več pesniških zbirk, med njimi je za Roso (Mladinska knjiga, 2002) prejel Veronikino, za Hipodrom (Mladinska knjiga, 2006) Jenkovo, za Nenaslovljiva imena (LUD Literatura, 2008) pa še nagrado Prešernovega sklada. Za knjigo esejev Nujnost poezije je prejel Rožančevo nagrado. Lani je pri založbi Litera izdal roman Prva kresnica.

KAKOR KOMU DRAGO - ROMAN IZPOD PERESA JAPONSKEGA KLASIKA

Ena od glavnih junakinj romana Misako se ima za elegantno ženo prihodnosti, vendar je negotova, saj je njena modernost precej plitvega značaja, Kanameja pa privlači Louise, prostitutka evropsko-azijskega rodu. Roman se začne z japonsko predstavo, ki se je na moževo povabilo udeleži Misako, da bi srečala svojega očeta in njegovo ljubico. Ker zakon Misako in Kanameja razpada, si Misako omisli ljubimca Asoja, ki ga sprejme tudi Kaname. Z ločitvijo odlašata tudi zaradi ponižanja, ki bi ga bila ob tem deležna. Kaname se v žalosti zateče v preteklost, v spokojne tradicionalne obrede klasičnega japonskega lutkovnega gledališča, pri čemer raste tudi njegovo navdušenje nad tastovo ljubico. Roman je prevedel Iztok Ilc.

Jun'ichiro Tanizaki (1886-1965) velja za enega najpomembnejših japonskih avtorjev 20. stoletja. Rodil se je v Tokiu, v obdobju, ko se je Japonska začela odpirati vplivu zahodne civilizacije. Ena osrednjih tem njegovih romanov in novel je spopad med Vzhodom in Zahodom. Septembra 1923 je Tokio in okolico prizadel močan potres, zato se je Tanizaki preselil v Kjoto, kjer se je bolje spoznal s tradicionalno Japonsko, ki ga je nepričakovano, v nasprotju z njegovimi mladostniškimi hotenji, popolnoma prevzela in osvojila. Med avtorjevimi deli je v slovenščini dostopen še roman Sestre Makiokove in esejistično delo Hvalnica senci.