Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

BOŽJA SENCA - KNJIGA O ČASU SULTANA SELIMA I. IN OSMANSKEGA IMPERIJA

Pričujoče delo je v osnovi življenjepis sultana Selima I., ki je živel med letoma 1470 in 1520, vladal pa od leta 1512 do leta 1520. Ta je z osvojitvijo mameluškega Egipta, Sirije in arabskih dežel ter zmago nad Safavidsko državo močno razširil osmanski imperij in ga spremenil v svetovno velesilo. Kot dodaja prevajalec Matej Venier, pa je delo "več kot življenjepis nekega osvajalca". Je geopolitični pregled sveta v prelomnem obdobju na prehodu iz 15. v 16. stoletje, ko se je razdrobljena Evropa zaradi pretrganih trgovskih poti na Vzhod in nemoči pred vojaško superiornim Osmanskim imperijem obrnila na Zahod in začela čezmorska osvajanja.

Avtor izhaja iz nekoliko drugačnih predpostavk, kot smo jih vajeni: Zahod v njegovi interpretaciji zgodovine ni a priori nosilec zgodovinskega napredka in islam ni očrnjeni in zločinski drugi, temveč evropski enakovredna civilizacija, ki je zahodni svet nikoli ni priznal kot take, čeprav je v neštetih vidikih izoblikovala novoveško Evropo in z njo sodobni svet in je bila v obravnavanem obdobju bolj versko strpna kot krščanski Zahod. Delo vključuje opise spopadov med islamom in krščanstvom od grških otokov, Španije in severne Afrike do ekvatorialne Afrike, ki so se z zasužnjenimi afriškimi muslimani vred preselili v Novi svet takoj po njegovem odkritju.

Alan Mikhail (1979) je profesor zgodovine in predstojnik katedre za zgodovino na Univerzi Yale. Uveljavil se je predvsem z deli o zgodovini Bližnjega vzhoda in svetovni zgodovini. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Njegove prispevke objavljata časopisa New York Times in Wall Street Journal.

NA SLEDI - DRUGI DEL MLADINSKE PUSTOLOVSKE SAGE OGNJENI TRIJE

Na sledi je drugi roman v novi zgodovinski sagi Ognjeni trije Igorja Karlovška, ki ga mladi bralci poznajo po zbirki Ognjeno pleme. Dogajanje pustolovskega romana je avtor postavil v čas naselitve Slovanov na območju današnje Slovenije, pred nastankom Samove plemenske zveze in kneževine Karantanije. Zgodovinska dejstva se prepletajo z zgodbo o odraščanju, (prvi) ljubezni, iskanju svojega mesta v svetu in boju za obstanek. Tako se v drugem delu sage trojčki Vuk, Vlad in Plamen odpravijo po sledeh prijateljice Zore, ki so jo ugrabili Bavarci, a se ob tem zapletejo v nove medplemenske spore, še ena od protagonistk Živa pa poskuša preživeti še eno neizprosno zimo visoko v hribih. Vseskozi bralec sledi boju za preživetje, sredi katerega se lahko pretrga življenjska nit kateregakoli od junakov. Spremno besedo k romanu je spisal zgodovinar Miha Pohar.

Igor Karlovšek (1958), po izobrazbi pravnik, že več kot tri desetletja piše romane, radijske igre ter televizijske in filmske scenarije. Za svoj mladinski roman Gimnazijec je leta 2005 je prejel večernico.

PRISTNOST NAMESTO POPOLNOSTI - KNJIGA O ODKLOPU OD BREZCILJNEGA DRVENJA SKOZI ŽIVLJENJE

Shauna Niequist, ameriška avtorica uspešnic New York Timesa, kot je I Guess I Haven't Learned That Yet, v tokratni knjigi razkrije svojo zgodbo o tem, kaj jo je privedlo do notranje preobrazbe in novega načina življenja, prežetega s počitkom, tišino, preprostostjo, molitvijo in povezanostjo z ljudmi, ki so ji najbližje.

"Pred nekaj leti sem se zavedela, da sem izčrpana in osamljena, da sta moja duša in telo bolna. Utrujena sem bila od utrujenosti, izgorela od dela. In zdelo se mi je, da so bili skoraj vsi, s katerimi sem govorila, v istem čolnu; hrepeneli so po povezanosti, pomenu in globini, a so se zadovoljili z garanjem," je uvodoma zapisala. Knjigo je prevedla Urška Pajer.