misliV Galeriji Škuc skupinska razstava Požiralniki
Ljubljana, 31. marca - V Galeriji Škuc bodo drevi odprli razstavo Požiralniki, ki na ogled postavlja dela Petra Černeta, Ire Konjuhove, Yein Lee, Siggi Sekira in Sonje Vulpes. Razstava raziskuje fiktivne primere z robov razdejanega okolja. S pomočjo fikcije razbira sledi srhljivega in fantastičnega, odstopajočih vizij prihodnosti in ovir, na katere bomo tam naleteli.
Ljubljana.
Galerija Škuc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Kot so še zapisali v Galeriji Škuc, Požiralniki razgrinjajo in zoperpostavljajo, namesto da bi pojasnjevali. Obiskovalce vabijo k aktivni udeležbi pri razvozlavanju implicitnih pripovedi in perspektiv, da bi soustvarili prostor za premislek o naglih okoljskih spremembah in njihovih morebitnih posledicah.
Elementi tehnologije, organizmov in fantastičnih koncepcij v plastikah Yein Lee, ki ustvarja hibridne vizije telesnosti, s katerimi raziskuje kompleksna družbena neskladja, ter v risbah Siggi Sekira, ki nagovarja tematike reproduktivnega dela, ženske histerije in slovanske mitologije, so sopostavljeni temačnosti lesnih plastik Petra Černeta, odmevom represivnih družbenih struktur v keramikah Ire Konjuhove in občutjem telesne nemoči, izraženim v tiskih Sonje Vulpes.
Razstavo spremlja besedilna intervencija kuratorja Domna Ograjenška, ki ponuja alternativno vstopno točko v mrežje naracije in forme, so še zapisali v galeriji.
Yein Lee (1988) iz Južne Koreje, ki živi in dela na Dunaju, v svoji praksi združuje elemente tehnologije, organizmov in fantastičnih konceptov ter ustvarja hibridne vizije telesnega sveta. V svoji širši okolici raziskuje odnose družbenega neskladja, najdene predmete pa združuje z odlitki in slikarsko gestualno živostjo. Siggi Sekira (1987) se je rodila v Odesi, živi in dela na Dunaju. V svojo umetniško prakso vključuje keramično kiparstvo in risbe z barvnim svinčnikom. Loteva se tem o reproduktivnem delu, ženski histeriji in lažnih pričakovanjih.
Za kiparstvo Petra Černeta (1931) je značilno, da se na eni strani naslanja na klasiko, na drugi pa na ekspresionistično izročilo. Vseskozi ostaja zvest figuraliki. Glavno izrazno sredstvo v Rusiji rojene in v Berlinu živeče Ire Konjuhove (1984) sta film in video, ki ju dopolnjujejo performansi, keramične skulpture in zvočna dela. Pogosto prevprašuje represivne družbene strukture, ki jih zrcalijo in krepijo nove tehnologije. Sonja Vulpes (1986) deluje na področju grafike, risbe in zinov. Ustvarja v svojem ateljeju na Krasu in v rezidenci v Ljubljani.
Razstava bo na ogled do 27. aprila.