Devetdeset let od rojstva svetovno znane katalonske sopranistke Montserrat Caballe

Operna diva je prejela številne glasbene nagrade, vključno s tremi nagradami grammy.

Montserrat Caballe se je rodila 12. aprila leta 1933 v skromni družini v Barceloni, kjer je študirala solo petje na konservatoriju Liceo. Prvi angažma je dobila leta 1956 v Baslu v operi La Boheme, pozneje pa je odšla v Bremen. Zaslovela je leta 1964 z nastopom v Mehiki z vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi. Mednarodno operno slavo pa je dosegla leto kasneje, ko je v New Yorku vskočila v vlogo Lucrezie Borgia v istoimenski operi Gaetana Donizettija. Z njo si je prislužila skoraj polurne stoječe ovacije.

V več kot 50 letih pevske kariere je nastopila v okoli 130 opernih vlogah v vseh velikih svetovnih opernih hišah ter se uveljavila tudi na koncertnih odrih. Med drugim je bila Mimi v Puccinijevi La Boheme, Pamina v Mozartovi Čarobni piščali, naslovni vlogi je pela v Puccinijevi Tosci in Verdijevi Aidi, bila je tudi Violetta v Verdijevi Traviati in Tatjana v Jevgeniju Onjeginju Čajkovskega.

Ljubitelji opere so jo imenovali La Superba (Veličastna), veljala pa je za eno boljših sopranistk povojnega obdobja, ob boku z Mario Callas in Joan Sutherland. A sama se ni imela za legendo ali zadnjo operno divo. V enem od pogovorov leta 2014 je po navedbah španskega časnika El Pais dejala: "Nisem ne operna legenda ne zadnja diva, kot mediji večkrat pišejo. Vsako obdobje ima svoje dive, sama sem svoje delo le želela opraviti čim bolje in na najvišji ravni."

Njen repertoar je obsegal dela več kot 90 avtorjev iz različnih časovnih obdobij. Impresivna je tudi njena diskografija, ki vključuje tako izvedbe celotnih oper, od verističnih del prek Verdija in nekaj Wagnerja do Straussove Salome, kot tudi recitale. Sodelovala je s slovitimi režiserji, odlikovala pa se je tudi po tem, da je dovršeno interpretirala dela v različnih jezikih - angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini.

Ukvarjala se je tudi s špansko narodno glasbo, ki jo je predstavljala na recitalih, ter se preizkusila v pop glasbi. Na tem področju je zaslovela s skladbo Barcelona, ki jo je leta 1987 na povabilo olimpijskega komiteja ob orkestrski spremljavi posnela v duetu s pevcem britanske skupine Queen Freddiejem Mercuryjem. Leta 1992 so pesem uporabili kot eno od dveh uradnih pesmi poletnih olimpijskih iger v tem španskem mestu.

Razpon glasu ji je dovoljeval interpretacijo od dramskih do liričnih in koloraturnih vlog. Strokovnjaki so ji priznavali izjemen glas in tehniko, s katero je izkazovala veliko pevsko intenziteto, ki jo je nato lahko "prestavila" v enega najbolj znanih pianissimov v operni produkciji.

Leta 2015 je bila pevka obsojena na šestmesečno pogojno zaporno kazen zaradi davčne utaje, naložili so ji tudi več kot 250.000 evrov globe. Iz zdravstvenih razlogov so ji dovolili, da se je zaslišanju pridružila s pomočjo video povezave s svojega doma. Leta 2012 je namreč utrpela blažjo kap. Zaradi tega je tudi zmanjšala število nastopov, eden zadnjih je bil nastop avgusta 2014 na festivalu Cambrils s hčerjo Montserrat Marti.

Umrla je 6. oktobra 2018 v bolnišnici v Barceloni. Stara je bila 85 let.