Na hitro prelistano 15.4.2023 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 15. aprila - V Knjižnici MGL je izšla knjiga igralke Nataše Burger z naslovom Igrati (se), pri LUD Literatura pa pesniška zbirka Ane Pepelnik, naslovljena to se ne pove. KUD Sodobnost International je izdala slikanico Moja babi, ki jo podpisuje belgijski avtor Jan De Kinder.

Ljubljana. Slikanica Moja babi, ki jo podpisuje belgijski avtor Jan De Kinder. Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica Moja babi, ki jo podpisuje belgijski avtor Jan De Kinder.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga igralke Nataše Burger z naslovom Igrati (se). Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga igralke Nataše Burger z naslovom Igrati (se).
Foto: STA

Ljubljana. Pesniška zbirka Ane Pepelnik, naslovljena to se ne pove. Foto: STA

Ljubljana.
Pesniška zbirka Ane Pepelnik, naslovljena to se ne pove.
Foto: STA

IGRATI (SE) - KNJIGA IZPOD PERESA IGRALKE NATAŠE BURGER O IGRANJU VLOG NA ODRU IN V ŽIVLJENJU

Knjiga igralke Nataše Burger spregovori o igri in igralstvu kot (po)klicu tistega notranjega glasu v nas samih, ki se oglaša že v otroštvu in nas nagovarja, da vstopimo v igro življenja. Dolgoletne izkušnje v igralskem poklicu in izzivi s pedagoškim delom so avtorico opogumili, da je svoje izkušnje, spomine in razmišljanja prelila v knjigo živih občutij, globokih čustev in duhovitih zgodb s poudarjeno esejistično noto, vendar v duhu svobodne improvizacije.

V prvem delu bralec sledi raznim igralskim vajam, ki se osredotočajo na dih, gib in glas, kar ga v nadaljevanju vodi do razmišljanj o igralski improvizaciji, razliki med gledališko in filmsko igro ter o študiju "dialoga s samim sabo" in do treh avtorskih zgodb - izpovedi. Drugi del knjige prinaša prevod avtorske monodrame Nataše Burger Ko spregovori telo (Když telo promluvi).

Avtorica dela se dobro zaveda, da v "resničnem" življenju igramo vloge svojih spremenljivih identitet. Razlika je v tem, da se "igranja" ne zavedamo tako, kot se ga lahko zaveda igralec, ki gledalcu drži ogledalo naših človeških odnosov in dejanj, je v zapisu o knjigi zapisal Andraž Polič, ki je knjigo z "igralsko etiko bivanja v najžlahtnejšem pomenu 'biti-tu' označil za "prikaz igrive človeške duše na poti k svobodi". Spremno besedo k delu je napisal Primož Vitez.

TO SE NE POVE - NOVA PESNIŠKA ZBIRKA ANE PEPELNIK NA TEMO RANLJIVOSTI IZREČENEGA

Ano Pepelnik v pesniški zbirki to se ne pove (še vedno) zanima, kako je z jezikom, kako gibljiv in nikoli zaključen je v resnici. Kaj vse se z njim lahko zgodi/zgradi. Zapisani fragmenti oblikujejo tisto, kar je v mislih že sestavljeno, a zadržano, ker je občutljivo. "Napisano/izrečeno se poškoduje in je ranjeno, ker je izpostavljeno svetlobi. Na začetku je tema, in kar vanjo posveti, pride od zunaj. V to se ne pove se govori tisto, kar je strah biti povedano, a naj se vseeno pove. Da se s tem, ko je izrečeno, nasloni na nekaj večjega, da seže nekam čez in se potem prizemlji," so vsebino pesmi povzeli pri založbi.

Ana Pepelnik (1979) je pesnica in prevajalka. Njena prva pesniška zbirka Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšla leta 2007, sledile so še Utrip oranžnih luči na semaforjih, Cela večnost, Pod vtisom, Tehno in Treš. Prevaja poezijo večinoma ameriških pesnic in pesnikov (Beckman, Zapruder, Rohrer, Clement, Plath, Tate, Bishop, Stevens, Whitman). Nominirana je bila za najboljši prvenec, za Veronikino in Jenkovo nagrado.

MOJA BABI - SLIKANICA O ODNOSU MED OTROCI IN STARIMI STARŠI, PA TUDI O SMRTI

Slikanica Moja babi ponuja univerzalno zgodbo, ki tematizira ljubezen med vnukinjo in njenim dedkom. Izpostavlja lepote ljubezni, razumevanja in podpore med dvema generacijama, med najmlajšimi in najstarejšimi, so zapisali pri založbi. Avtor je navdih za slikanico črpal iz lastnega življenja, saj mu je že zelo zgodaj umrla babica.

Izsek iz slikanice se glasi: "Dedek pogreša babico. Nujno potrebuje razvedrilo! Učim ga skejtati. Dedka skrbi. Koliko nevarnosti! 'Kje je babi?' ga vprašam. Z dedijem se zazreva v nebo..."

Jan De Kinder (1964) se je rodil v Dendermondu v Belgiji. Študiral je grafiko in risanje ter leta 2002 izdal svojo prvo avtorsko slikanico. Odtlej so bila njegova dela prevedena v več jezikov. Poleg grafičnega izraza jih odlikujejo neposredna pripovedna moč, humor, ustvarjanje vzdušja in upodabljanje čustev. V slovenščini so poleg pričujoče slikanice v prevodu Stane Anželj na voljo še Red, Rdeča ali Zakaj zasmehovanje ni smešno ter Se v gozdu bojiš, Veliki volk?