Nagrada Izidorja Cankarja za življenjsko delo Blažu Resmanu

Kot piše v utemeljitvi, je Blaž Resman, znanstveni svetnik v pokoju, izkazal znanstveno odličnost z izjemnimi dosežki, ki bistveno nadgrajujejo dosedanje vedenje v stroki ter v marsičem pomenijo radikalen preobrat v raziskovalnem postopku in pojmovanju umetnostnega razvoja. Njegovo raziskovalno področje je zelo široko, v glavnem pa se osredotoča na umetnost novega veka, zlasti baročno. Posega v vse zvrsti umetnosti, najbolj sistematično pa se že več desetletij posveča preučevanju baročnega kiparstva, kjer je dosegel izjemne rezultate in postal absolutna in hkrati mednarodno uveljavljena avtoriteta.

Med drugim je dolgoletni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU v okviru inštituta skupaj s sodelavko Heleno Seražin metodološko zasnoval serijo Umetnostna topografija Slovenije ter bil soustanovitelj in dolgoletni urednik inštitutske znanstvene revije Acta Historiae artis Slovenica. Njegove znanstvene objave sodijo med temeljna dela slovenske umetnostne zgodovine. Od kapitalnih sta v utemeljitvi izpostavljeni znanstveni monografiji Barok v kamnu (1995) in Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem (2006).

Katra Meke je priznanje Izidorja Cankarja prejela za študijo in razstavni projekt Fortunat Bergant (1721-1769). Kot piše v utemeljitvi, ji je spomladi 2021 z natančno raziskavo slikarjevega dela in virov, ki so bili na voljo, uspelo pripraviti odlično študijo, naslovljeno z Jakopičevim citatom "To je vendarle naš človek. Ima nekaj, kar nam je sorodno", ki je Berganta na novo predstavila slovenski umetnostnozgodovinski javnosti. S študijo, skrbno napisanimi kataložnimi enotami in vsebinsko postavitvijo razstave, ki je bila na ogled v Narodni galeriji v letu 2021, je postavila vzorec za nadaljnje monografske predstavitve umetnikov.

Matej Klemenčič in Enrico Lucchese sta priznanje Izidorja Cankarja prejela za organizacijo in izvedbo mednarodnega simpozija Patrons, Intermediaries and Venetian Artists in Vienna and Imperial Domains (1650-1750) in uredništvo istoimenske znanstvene monografije. Poleg skrbnega uredniškega dela in prestižnega nabora predavateljev in avtorjev prispevkov je v utemeljitvi izpostavljen metodološki pristop. Medtem ko se starejše publikacije v evropskem kontekstu pogosto posvečajo naročnikom in umetnikom ter njihovim medsebojnim odnosom, so v omenjenem zborniku posebej izpostavljeni posredniki med umetniki in naročniki, nabor tem pa presega ozke umetnostnozgodovinske raziskave in posega tudi na področja uprizoritvene umetnosti, ki je bila v baroku neločljivo povezana z likovnimi umetniki in njihovimi naročniki.

Oddelek dokumentacija - arhiv Moderne galerije ter kustosinje Jana Intihar Ferjan, Bojana Rogina in Teja Merhar so priznanje prejeli za izjemni prispevek k oblikovanju, hranjenju in proučevanju arhiva podatkov na področju likovne/vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Omenjeni oddelek od ustanovitve leta 1971 oblikuje arhiv in hemeroteko slovenskih likovnih umetnikov in razstavišč. Od leta 1989 gradijo digitalno bazo podatkov (RazUme) o dogajanju na področju vizualne umetnosti 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Oddelek je tudi član mednarodne platforme EAN_European art archive, mreže arhivov sodobne umetnosti.

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo nagrado in priznanja Izidorja Cankarja od leta 1999 podeljuje bienalno za izjemne dosežke na področju umetnostnozgodovinske znanosti in njenih vej.

Po besedah predsednice strokovne komisije za nagrade Adele Železnik je društvo tokrat prejelo šest predlogov - štiri za nagrado in dva za priznanji Izidorja Cankarja, komisija pa je v skladu s pravilnikom dodala še dodatni predlog za priznanje.