Slovenija Svet 18.4.2023 6:00

Ob mednarodnem dnevu spomenikov o vlogi kulturne dediščine v boju s podnebnimi spremembami

Ljubljana, 18. aprila - Svetovna nevladna organizacija Icomos - Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja, ustanovljena leta 1965 pod pokroviteljstvom Unesca, 18. aprila obeležuje mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij. Kot so zapisali, je ta dan namenjen predvsem informiranju in ozaveščanju javnosti o aktualnih temah, povezanih s kulturno dediščino.

Ljubljana. Spomenik. Foto: Boštjan Podlogar/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Spomenik.
Foto: Boštjan Podlogar/STA
Arhiv STA

Letošnje leto posvečajo vlogi kulturne dediščine v boju s podnebnimi spremembami, h kateremu lahko dediščina pomembno prispeva. Hkrati je tudi dediščina sama velikokrat ogrožena zaradi posledic podnebnih sprememb. Vloga kulturne dediščine se v sodobnosti korenito spreminja in prav te spremembe so fokus letošnje mednarodne teme z naslovom Dediščina se spreminja, ki jo obeležujejo v več kot sto državah, kjer delujejo člani organizacije Icomos.

Slovenski nacionalni odbor Icomos je 12. aprila v Ljubljani pripravil posvet, na katerem so izpostavili pomembno vlogo obnove in prilagojene ponovne rabe grajene dediščine, s katero lahko pomembno zmanjšujemo število novogradenj in tako neposredno prispevamo k zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Predstavili so problematiko predvidene rušitve opuščenega objekta separacije premoga Klasirnica v Velenju, ki je pomemben spomenik industrijske dediščine druge polovice 20. stoletja.

Osrednja pozornost posveta pa je bila namenjena problematiki načrtovanih sanacijskih posegov po požaru na Krasu julija 2022. Kot so zapisali, se je žal v mesecih po požaru izkazalo, da so lahko za kulturno dediščino oziroma za kulturno krajino Krasa še bolj kot sam požar usodni enostransko načrtovani posegi za sanacijo pogorelih (gozdnih) površin ter kvalitetam kraškega prostora neprilagojena protipožarna preventiva.

Skladno s slovensko zakonodajo, vezano na odpravo posledic naravnih nesreč na gozdnih območjih, so bili sanacijski ukrepi določeni skoraj izključno z upoštevanjem potreb in interesov ene, to je gozdarske stroke. Načrtovani ukrepi so bili formalizirani v načrtu sanacije gozdov po lanskem požaru na Krasu, ki je bil februarja letos tudi potrjen, kljub številnim pripombam, ki so jih ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poslale različne organizacije in posamezniki. Poslalo jih je tudi Združenje Icomos Slovenija, navajajo v sporočilu za javnost.

Ker bi izvedba ukrepov, kot so načrtovani v omenjenem načrtu sanacije, pomenila obsežno in nepopravljivo degradacijo kraške kulturne krajine in nadaljnje slabšanje stanja najpomembnejših kraških habitatov, Icomos Slovenija poziva k vzpostavitvi medresorskega sodelovanja in celostnega pristopa k sanaciji.

Ob zaključku posveta so udeleženci sklenili, da predlagajo uvrstitev separacije premoga Klasirnica v Velenju in kulturne krajine Krasa na seznam ogrožene dediščine Icomos Slovenija.