V Moderni galeriji s serijo Diskurzor o restavriranju digitalnih del
Ljubljana, 18. aprila - V Moderni galeriji so pripravili serijo pogovorov in razstav, na katerih se bodo posvetili vprašanjem hranjenja, restavriranja in prezentiranja digitalnih umetniških del, še zlasti tistih, pri katerih programska ali strojna prvina računalniške tehnologije predstavlja pomembno sestavino dela. Sklop z naslovom Diskurzor bodo odprli ob 18. uri.
Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so v slovenski kulturni prostor prinesla digitalna, tudi umetniška dela, ki so nastala z uporabo računalniške tehnologije. Ob hitrem tehnološkem razvoju pa prekmalu postanejo tehnično zastarela.
S serijo srečanj Diskurzor bo moderator in njen vodja Jaka Železnikar v Moderni galeriji z različnimi gosti in predavatelji odpiral vprašanja in iskal odgovore za področja hranjenja, restavriranja in prezentiranja digitalnih umetniških del. Cilj in želja srečanj je povezati restavratorsko in računalniško stroko ter pri tem opozoriti na pereče dejstvo hitre zastarelosti uporabljenih tehnologij, so sporočili iz galerije.
Restavriranje digitalnih del se namreč precej razlikuje od restavriranja del na tradicionalnih, preddigitalnih materialnih nosilcih. To pa restavratorsko stroko postavlja pred novo vejo postopkov in aktivnosti, ki zahtevajo specifična restavratorska znanja.
Srečanja so si v Moderni galeriji zamislili dvodelno: v obliki predavanja ali pogovora ter prezentacije ali kratkotrajne, manjše razstava, ki obsega zgolj delo ali dve. Predstavljena dela bodo s tem prispevala k celoti obravnavane teme v posameznem Diskurzorju.
"Ob povezovanju z restavratorsko in računalniško stroko Diskurzor vključuje in dokumentira tudi poglede in izkušnje avtorjev in avtoric, ki so se v svojem delovanju srečevali - in se še srečujejo - s problemom zastarelosti del in odsotnostjo podporne infrastrukture za njihovo hranjenje in restavriranje," so zapisali v galeriji.
Restavriranje in prezentacija tehnično zastarelih del so nova razsežnost v delovanju Moderne galerije. Pristopi se oblikujejo sproti, kot odziv na obravnavano delo, brez že nedvoumno utečenih primerov dobrih praks, razen zgledov nekaj redkih institucij in iniciativ v Sloveniji in mednarodno, so še zapisali v galeriji.
Na nocojšnjem prvem pogovoru bodo sodelovali konservatorka in restavratorka Ana Sterle iz Posavskega muzeja Brežice, multimedijski umetnik mlajše generacije Nejc Trampuž in vodja kustodiata v Računalniškem muzeju Boštjan Špetič ob Trampuževem umetniškem delu Popolnoma drugačna prihodnost / Another Future Entirely.