Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

S PRESTIŽNO FRANCOSKO LITERARNO NAGRADO GONCOURT NAGRAJENA ZGODBA O IZBIRI MED ŽIVLJENJEM IN PISANJEM

Roman Najskrivnejši spomin človeštva je osupljiva zgodba o izbiri med življenjem in pisanjem ter želji po preseganju meja med Afriko in Zahodom. Predvsem pa je oda literaturi in njeni brezčasnosti. Najskrivnejši spomin človeštva pripoveduje zgodbo o mladem senegalskem pisatelju, ki živi v Parizu in po naključju odkrije legendarno knjigo iz tridesetih let prejšnjega stoletja Labirint nečlovečnosti.

Nihče ne ve, kaj se je zgodilo z njenim avtorjem, ki so ga razglasili za "črnega Rimbauda", potem ko je knjiga povzročila škandal. Očaran nad to skrivnostjo se Diegane odloči poiskati avtorja knjige, kar ga vodi v soočenje z velikimi tragedijami zgodovine, od kolonializma do holokavsta. Zgodba, opisana kot razmišljanje o povezavah med fikcijo in resničnostjo, odmeva resnične izkušnje malijskega pisatelja Yamba Ouologuema, ki je leta 1968 postal prvi afriški dobitnik slavne francoske literarne nagrade renaudot, kasneje pa je bil obtožen plagiatorstva, pobegnil iz Francije in izginil iz javnega življenja, so o knjigi zapisali pri založbi Mladinska knjiga.

V Senegalu rojeni francoski pisatelj Mohamed Mbougar Sarr (1990) je avtor štirih romanov in zbirke kratkih zgodb. Z romanom Najskrivnejši spomin človeštva je postal prvi pisatelj iz Podsaharske Afrike, ki je prejel najstarejšo in najprestižnejšo francosko literarno nagrado Goncourt. Prejel jo je sto let po tem, ko je nagrado - ki jo podeljujejo od leta 1867 - prvič prejel temnopolti avtor. L.

PREPLETANJE FIKCIJE IN DOKUMENTARNE RESNIČNOSTI

Morda je najznačilnejša črta Skarabeja v srcu zavestno prepletanje fikcije in dokumentarne resničnosti. Znano je, da tudi sicer pretežna večina Pahorjevega leposlovnega opusa zajema iz piščeve bolj ali manj neposredne osebne izkušnje; v tem delu so posamezne Pahorjeve knjige skoraj programatično že vključene v enotni tok avtorjeve človeške usode. V nekem smislu je Skarabej v srcu, če se izrazimo v filmskem jeziku, poskus totala, poskus literarnega avtoportreta, a ne v enem samem, veličastnem in togem totalnem posnetku, temveč v številnih detajlih, srednjih in velikih planih, zmontiranih na izrazito moderen, odprt in gibčen način kot "neurejen" material, iz katerega lahko bralec naredi, kar hoče, vendar mora pri branju sodelovati z avtorjem na čisto drugačen, mnogo bolj angažiran in zahtevnejši način kakor pri branju klasično zaprtega teksta. Gre za pričevanje, za eksistencialni stenogram, ki mu Pahorjeva značilna doživetja taboriščnega pekla, vrnitve v življenje, ljubezenske kulturno - civilizacijske in ne nazadnje domovinske problematike dajejo znani, značilni in nezamenljivi osebni vonj in okus, so zapisali pri Kulturno umetniško društvo Kdo.

Tržaški Slovenec Boris Pahor (1913-2022) je eden najbolj znanih slovenskih pisateljev. V Evropi je zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je bil poleg literarnega opusa znan tudi po družbeno-političnem angažmaju. Za svoje literarno ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado leta 1992, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za življenjski opus, nepopustljivo prizadevanje v prid svobodne Evrope in zoper nacifašizem ter za dobrobit zamejskih Slovencev leta 2000 in leta 2007 najvišje francosko državno priznanje vitez legije časti in 2013 nagrado Sveta Evrope državljan Evrope. Od leta 2009 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

FRANCOSKA KNJIŽNA POSLASTICA

Ponatis je doživel roman Cica v metroju, ki velja za francosko knjižno poslastico, s katero je avtor Queneau tudi zaslovel. V Cici je avtor uveljavil svoje prepričanje, da je pravi literarni jezik pogovorni jezik, saj je najbolj živ in se najhitreje in najočitneje razvija.

Hudomušna zgodba spremlja najstnico Cico, ki iz province pride v Pariz, kjer pa jo zanima le ena stvar - vožnja z metrojem. Ker je metro zaradi stavke zaprt, se z njim ne more peljati, kar jo spravlja v obup, zato se med čakanjem zaplete v bizarne in zabavne dogodivščine. Roman, ki z vsako (izmišljeno ali domišljeno) besedo preseneča in razvaja, so zapisali pri Beletrini

Raymond Queneau (1903-1976) je bil francoski matematik, jezikoslovec in literarni ustvarjalec, soustanovitelj skupine Oulipo (Ouvroir de litterature potentielle) in član prestižne Academie Goncourt. Podpisuje se pod najpomembnejša prozna in pesniška dela sredine preteklega stoletja. Zanj so značilni besedno žongliranje, izumljanje novosti v jeziku, nadrealizem in nagibanje k črnemu humorju, za katerim se skriva obsedenost s smrtjo. V slovenščino so poleg Cice v metroju prevedeni še Queneaujeve znamenite Vaje v slogu, 99 opisov enega dogodka, Zgodba po vaši izbiri, pesniška zbirka Po ulicah ter romana Modre cvetke in Moj prijatelj Pierrot.