Nodierova nagrada za najboljši prevod iz francoščine Janini Kos

Janina Kos se je ob podelitvi nagrade nocoj vidno ganjena na kratko zahvalila Francoskemu inštitutu v Sloveniji, založbi Mladinska knjiga ter urednici te založbe Darji Marinšek.

Slovenski prevod Anomalije Janine Kos je glede na utemeljitev žirije za Nodierovo nagrado slogovno in vsebinsko zvest francoskemu izvirniku, hkrati pa v slovenščini klen in precizen. Slovenskemu bralcu je Janina Kos ponudila čtivo, ki ga bo hkrati očaralo in zmedlo, kot je delo očaralo in zmedlo francoskega bralca, je še ocenila žirija.

Zgodba s Goncourtovo nagrado nagrajenega romana Anomalija se začne 10. marca 2021, ko s pariškega letališča vzleti letalo za New York; na krovu je 243 potnikov. Med letom naletijo na močno turbulenco, a po mučnem premetavanju pilotu uspe varno pristati. Tri mesece pozneje se zgodi nekaj nepredstavljivega, anomalija v vesoljnem redu, nenaraven pojav, ki ga ne zna nihče pojasniti, in 243 potnikom se življenje za vedno spremeni, prav tako pa tudi vsem drugim. Anomalija zamaje temelje njihovega obstoja, vere, njihovih najosnovnejših prepričanj o zakonitostih našega sveta.

Sodobni francoski pisatelj, esejist in novinar Herve le Tellier se je doma in v tujini proslavil z več romani in zbirkami kratkih zgodb, največji literarni uspeh pa je požel prav z zadnjim romanom Anomalija. Zanj je prejel najpomembnejšo francosko literarno priznanje, Goncourtovo nagrado. Knjiga je obenem postala druga najbolj prodajana dobitnica Goncourtove nagrade v zgodovini - po Ljubimcu Marguerite Duras.

Danes nagrajena Janina Kos se je aprila 2021 udeležila posebne enotedenske delavnice za prevajalce Le Tellierovega dela v Arlesu. O prevajanju in Le Tellierovem romanu je med drugim povedala, da je Anomalija turbulenten roman, ne le za njegove protagoniste, temveč tudi za prevajalce, zato je bilo pričakovati nekaj trdih prevajalskih orehov.

"K sreči sem na tem prevajalskem popotovanju teden dni preživela v prevajalski rezidenci v francoskem Arlesu, kjer smo se prevajalci romana (iz Italije, Velike Britanije, Hrvaške, Madžarske, Danske, Španije in Portugalske, Nemčije in Slovenije) srečali z avtorjem in imeli velik privilegij, da smo lahko med seboj primerjali posamezne prevajalske rešitve ter o morebitnih nejasnostih povprašali avtorja samega. Seveda pa je bila po tem postanku pot do cilja še dolga, saj je treba pri tovrstnih romanih, ki so polni literarnih in zunajliterarnih referenc, vsak stavek pretehtati in podrobno preveriti," je še povedala prevajalka.